TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Zbirka nabrane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice že sama po sebi deluje kot pravcat pravni sistem. Če katerikoli precedens pravno analiziramo, moramo biti pozorni na tri poglavitne pravne vidike: dejstva, ki vplivajo na specifično realno prepletanje okoliščin, v kateri je bila odločitev sprejeta; zadevo, ki ta dejstva postavi v pravni kontekst in jih preoblikuje v pravno vprašanje, ki ga je treba rešiti; in odločitev sodišča, ki domnevno reši to vprašanje in zavzame o primeru jasno stališče. Z vidika nižjega sodišča je veščina branja sodbe in razlaganja njenega pomena kot precedensa ter njenega učinka manj jasna kot pa veščina razlage abstraktne pravne norme, ki jo postavi zakonodajalec. V najslabšem primeru gre za preračunljivo ugotavljanje možnega izida zadeve, če se stranki odločita pritožiti in če torej pritožbeno sodišče o zadevi na novo odloča. Prvič, odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice je treba abstrahirati od diferencialnih specifik konkretnega primera in konkretnega domačega pravnega sistema. Drugič, pomen odločbe je treba smiselno prestaviti v položaj v domačem pravnem sistemu. In tretjič, odločbo je treba uporabiti na konkretni domači zadevi, ki je v obravnavi. Jasno je, da lahko to delo najbolje opravi domače sodišče zadnje stopnje – v idealnem primeru, da ustavno sodišče uporabi precedens v sodni presoji in concreto.

The Owl of Minerva (Part 8): Interpretation of Legal Precedents and the Judgments of the European Court of Human Rights