TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot X Ips 51/2013, X Ips 52/2013, X Ips 53/2013, X Ips 54/2013, X Ips 55/2013, X Ips 56/2013, X Ips 57/2013, X Ips 58/2013, X Ips 59/2013 in X Ips 60/2013, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 51/2013.

II. Revizije se zavržejo.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskih postopkov.

Ker gre pri obravnavanih revizijah za povsem enako vprašanje, o katerem je bilo vsebinsko že odločeno, in ker sta isti tudi stranki spora, ki sta bili z odločitvijo že seznanjeni, pa čeprav šele po vložitvi obravnavanih revizij, Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP – ocenjuje, da vsebinsko odločanje o povsem enakem vprašanju ni več potrebno. Ponovno odločanje o že rešenem vprašanju namreč ne bi pomenilo odločanja o pravnem vprašanju, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Ker odločitev o postavljenem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, in ker je s seznanitvijo z odločitvijo v identični zadevi odpadel tudi individualni interes revidenta za ponovno vsebinsko odločanje, Vrhovno sodišče zaključuje, da vprašanje, ki ga v obravnavanih revizijah izpostavlja revident, ni več pomembno pravno vprašanje. Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.