TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbam tožnika in toženk se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni v točkah II, III, IV in IX izreka tako, da se na novo glasijo:

„II. Ugotovi se obstoj delovnega razmerja tožnika z drugo toženko od prenehanja delovnega razmerja s prvo toženko do 19. 11. 2014, ko se pogodba o zaposlitvi med tožnikom in drugo toženko razveže na podlagi sodbe sodišča.

III. Druga toženka je dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja od prenehanja delovnega razmerja s prvo toženko do 19. 11. 2014, vključno z obračunom vsakokratnih zaostalih mesečnih razlik med prejetimi nadomestili plač za čas brezposelnosti in plačami, ki bi jih tožnik prejel, če bi delal, in sicer:

- za leto 2013 od vključno februarja 2013 razliko med pripadajočo plačo in nadomestilom v bruto znesku mesečno po 749,25 EUR, neto znesek pa plačati tožniku;

- za leto 2014 do vključno 19. 11. 2014 razliko med pripadajočo plačo in nadomestilom v bruto znesku mesečno po 993,21 EUR bruto, neto znesek pa plačati tožniku;

ter mu priznati in vpisati delovno dobo v matično evidenco ZPIZ od prenehanja delovnega razmerja s prvo toženko do 19. 4. 2014 ter ga za ta čas prijaviti v obvezno pokojninsko in druga obvezna socialna zavarovanja ter v dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, v roku 15 dni.

Zavrnejo se zahtevki za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 20. 11. 2014 dalje, vključno z obračunom in izplačilom nadomestila plače, priznanjem in vpisom delovne dobe v matično evidenco, prijavo v obvezno pokojninsko in druga obvezna socialna zavarovanja ter v dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje.

IV. Zahtevek za obračun in plačilo denarnega povračila v višini 13.004,10 EUR bruto s strani prve toženke se zavrne.

IX. Druga toženka je dolžna tožniku v roku 15 dni od denarnega povračila v višini 17.338,80 EUR bruto obračunati predpisane davke in prispevke, neto znesek pa plačati tožniku.

Zavrne se tožnikov zahtevek po solidarni zavezi prve toženke za obveznosti druge toženke iz III. točke izreka sodbe, njegov podrejeni zahtevek po priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja s prvo toženko od prenehanja delovnega razmerja s prvo toženko in zahtevek za obračun in plačilo denarnega povračila za razliko od 17.338,80 EUR do 54.000,00 EUR.“

II. V preostalem se pritožbe tožnika in toženk zavrnejo in se v nespremenjenem delu potrdita sodba in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba tožnika se v delu, ki se nanaša na priznanje zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti vsakokratne mesečne neto plače do plačila, šteje kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

Pri presoji, ali gre za prenos, je treba upoštevati značilnosti dejavnosti ali dejavnosti, ki se prenese. Dejavnost službe za investicijske storitve prve toženke je temeljila zlasti na neopredmetenih sredstvih, ki so del identitete službe za investicijske storitve, zato je njihov prenos bistvenega pomena za opredelitev prenosa dela podjetja. Ker so neopredmetena sredstva finančni instrumenti in drugo premoženje strank, vodenje njihovih računov in drugih investicijskih in pomožnih investicijskih storitev ter arhiv, ki vsebuje dokumentacijo v zvezi z investicijskimi storitvami in posli, opravljeni za stranke, so prav stranke ključen dejavnik, ki opredeljuje dejavnost ukinjene službe za investicije za prvi toženki.

Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je s sklenitvijo pogodbe o prenosu med prvo in drugo toženko in realizacijo te pogodbe dejansko prišlo do prenosa strank s prve na drugo toženko in s tem do prenosa dela podjetja v smislu Direktive Sveta 2001/23/ES in prvega odstavka 73. člena ZDR. Drži, da stranke s pogodbo o prenosu med prvo in drugo toženko niso bile zavezane in so se lahko prosto odločile za prenos njihovih finančnih instrumentov in premoženja na drugo toženko, pri čemer vztrajata toženki v pritožbi, vendar kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 342/2017 in SEU v sodbi C-194/18, to ni ovira za opredelitev prenosa dela podjetja.

Sodišče v primeru odločanja o sodni razvezi ni izključno vezano na datum upokojitve delavca, je pa delavčeva upokojitev ob sicer nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko eno od pomembnih dejstev oziroma je celo eno od najbolj odločilnih dejstev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.