TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-2014/2018/8 (1312-03) z dne 12. 12. 2018 se odpravi in se zadeva vrne toženki v ponoven postopek.

Sodišče ugotavlja, da toženka pred izdajo odločbe tožniku ni dala možnosti, da bi navedena neskladja pojasnil (kar tudi sicer sama toženka navaja) in tako ni bilo razčiščeno, zakaj se nekatere njegove izjave, kot jih je navedel pri podaji prošnje, razlikujejo od tistih, ki jih je navedel na osebnem razgovoru, na katere je oprla svojo odločitev in zaradi katerih je tožnikovo prošnjo zavrnila. Toženka svojo odločitev opira celo na izjavo tožnika, podano na policijski postaji brez tolmača, razgovor pa je potekal v angleškem jeziku, za katerega je tožnik navedel, da ga malo govori, kot ugotavlja celo sama toženka. S tem je toženka prekršila tožnikovo pravico do izjave v postopku.

Tožnik je namreč na osebnem razgovoru pojasnil, da ima dokaze shranjene na mobitelu, ki ga je posodil, toženka pa ga ni pozvala k predložitvi teh dokazov in mu ni določila roka za predložitev teh dokazov, temveč je kljub sklicevanju tožnika v osebnem razgovoru na (v tem postopku tudi predložene) dokaze izdala izpodbijano odločbo in ugotavljala, da tožnik svojih navedb ni izkazal, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 140. člena ZUP. Zato je neutemeljeno sklicevanje toženke na dejstvo, da tožnikova pooblaščenka ni predlagala podaljšanje roka za predložitev dokazov.