IZREK
Sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1245/2004 z dne 3. 3. 2005, 1. in 3. točka sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu št. In 2002/00028 z dne 10. 3. 2004, sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1091/2003 z dne 27. 11. 2003 ter sklep Okrajnega sodišča v Žalcu št. In 2002/00028 z dne 13. 1. 2003 se razveljavijo.
Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Žalcu v novo sojenje.
Ustavna pritožba A. A. zoper 2. točko sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu št. In 2002/00028 z dne 10. 3. 2004 se zavrže.
Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu v zadevi št. P 37/2001 se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Izrek denarne kazni kot izvršilno sredstvo za izvršitev obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti, je po ZIZ možen samo za dosego izvršbe nenadomestnega dejanja. Ker iz izpodbijanih sklepov ni razvidno, da bi šlo v obravnavanem primeru za izvršbo dejanja, ki ga lahko opravi samo dolžnica, so izpodbijani sklepi, ki pritožnico z izrekom denarne kazni silijo v izpolnitev obveznosti iz začasne odredbe, očitno napačni in kot taki v nasprotju z 22. členom Ustave. Zato jih je Ustavno sodišče razveljavilo. V delu, v katerem pritožnica izpodbija sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega ni izčrpala pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. V primerih, ko postopek še teče, za presojo o obstoju kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up - 369/97 z dne 21.1.1998, OdlUS VII, 116), zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v delu, ki se nanaša na to kršitev, zavrglo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.