TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se zavrne zahtevek tožeče stranke tudi v preostalem delu, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 1.640,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2016 dalje do plačila in

- v III. točki izreka tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v roku 15. dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje 41,22 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 165,00 EUR v 15. dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

V okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo tožnici naročeno, na kakšen (varen) način mora odpraviti zastoj kondenzatorja, iz obratovanja stroja ne izhaja neobičajno velika škodna nevarnost in zato v konkretnem primeru sam po sebi ni nevaren. S krivdnim ravnanjem ustvarjena nevarnost ne pomeni, da je stvar že sama po sebi nevarna.

Za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka morajo biti kumulativno podani vsi elementi odškodninskega delikta: nedopustno oziroma protipravno ravnanje, nastanek škode ter vzročna zveza med ravnanjem in škodo; povzročitelj pa se lahko odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Prvi in glavni element je obstoj nedopustnega ravnanja povzročitelja škode. Tožeča stranka mora zato najprej trditi, nato pa dokazati, v čem naj bi bilo ravnanje delodajalca nedopustno. Na njej je trditveno in dokazno breme glede odločilnega dejstva. Delodajalec je tisti, ki je primarno dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev, v ta namen jim mora zagotoviti varno delovno orodje oziroma stroje, in izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev v delovnem procesu. Varno delovno okolje je delodajalec dolžan zagotoviti z ustreznim delovnimi sredstvi, s katerimi se delavci rokujejo, in delovnim okoljem, tudi z ustreznimi opozorili/navodili, organizacijo dela in nadzorom. Delavec pa je tudi sam dolžan (pri delu z določeno stvarjo) ravnati previdno in skladno z navodili in napotki delodajalca.

Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je kakršnokoli izvajanje dokazov odveč, naj gre za listinske dokaze ali za zaslišanje prič. Dokazi ne morejo nadomestiti trditev, temveč morajo biti trditve podane v postopku pred sodiščem na način, da jih je mogoče upoštevati v okviru trditvene podlage.

Tožnica ni trdila, da bi se delo, ki ga je opravljala škodnega dne, običajno opravljalo na način, kot se ga je lotila tisti dan, in da bi to delodajalec dopuščal. Ni zatrjevala, da bi delodajalec dopuščal, da bi delala pri odprtih drsnih vratih na stroju v času njegovega delovanja brez popolne in pravilne izklopitve stroja. Prav tako ni trdila, da se kaže opustitev dolžnega ravnanja v opustitvi (stalnega) nadzora nad (nepravilnim) rokovanjem s strojem. Glede na tožbene trditve tožnice tako sodišče ni imelo podlage, da bi ugotavljalo dejstva, da naj bi bila stalna praksa delodajalca tožnice, da so delavci delali pri odprtih vratih na delujočem stroju, da delavcev na to nepravilnost delodajalec ni opozarjal in da ni zagotovil stalnega nadzora nad delavci.