TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v

izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) in se zadeva vrne sodišču

prve stopnje v nov postopek.

 

V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku

načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele

kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi.

V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče

drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za

vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa

tega izrecno ne določa, torej tudi ne za odgovor na ugovor. Zato

opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno

absolutne bistvene kršitve postopka (8. točka 2. odstavka 339. člena

v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V izvršilnem postopku

namreč postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa

opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju

to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V skladu s tem sodišče v

primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na

okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda

sklep brez naroka (2. odstavek 58. člena ZIZ). Presoja konkretnega

primera pa vendarle pokaže, da je izvršilno sodišče z opustitvijo

vročitve odgovora na ugovor dolžniku storilo očitano bistveno kršitev

določb postopka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica navedla

relevantno dejstvo za presojo obstoja dolžnikove obveznosti

plačevanja preživnine in za to predložila dokazila. Na te navedbe

odgovora na ugovor in njemu predložene dokaze je izvršilno sodišče

tudi oprlo svojo odločitev in zaključek o upničinem rednem šolanju.

Vloge torej ni vročilo upniku, na dejstva, ki jih je v njej navedla

upnica, in na dokaze, ki ji jih je predložila, pa je oprlo svojo

odločitev. Dolžniku je bila na ta način odvzeta možnost, da se izjavi

o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.