Portal TFL
TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS015566 - postopek za preklic pogojne obsodbe
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS015566
IZVOR, AVTOR
načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 14. in 15.10.1980
OBJAVA
Poročilo VSS 1/80 str.19, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
SIMILARDOCS
VS003036 ^^^ VS013849 ^^^ VS013939
INSTITUT VSRS
postopek za preklic pogojne obsodbe
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL:
Postopek za preklic pogojne obsodbe po 509. čl. ZKP se izvede na
zahtevo upravičenega tožilca (ne pa izključno na zahtevo javnega
tožilca).
Gornje načelno mnenje je sprejela občna seja Vrhovnega sodišča SR
Slovenije 14. oktobra 1980. Pri tem je menila, da je pravzaprav bolj
sporno in problematično vprašanje, ali uvede sodišče postopek po 509.
čl. ZKP po uradni dolžnosti ali na zahtevo tožilca. V bistvu gre
namreč za zakonsko praznino, ki jo je toliko težje nadomestiti, ker
obstoje tudi dokaj tehtni argumenti, ki bi govorili za uvedbo
postopka po uradni dolžnosti. Ker pa se je ob tej zakonski praznini
treba ravnati oziroma je treba upoštevati temeljno procesno načelo
akuzatornosti (1. odst. 17. čl. ZKP) in dati ob takšnem stanju
prednost postopku za preklic na zahtevo tožilca, prihaja po istem
načelu v poštev le upravičeni tožilec. Tudi sicer ni nobene družbene
potrebe pri deliktih, ki se preganjajo na zasebno tožbo, spremeniti
pogojno obsodbo kot kazensko sankcijo, ki ni kazen ne glede na voljo
(brez volje ali celo proti volji) zasebnega tožilca.
Postopek za preklic pogojne obsodbe po 509. čl. ZKP se izvede na
zahtevo upravičenega tožilca (ne pa izključno na zahtevo javnega
tožilca).
Gornje načelno mnenje je sprejela občna seja Vrhovnega sodišča SR
Slovenije 14. oktobra 1980. Pri tem je menila, da je pravzaprav bolj
sporno in problematično vprašanje, ali uvede sodišče postopek po 509.
čl. ZKP po uradni dolžnosti ali na zahtevo tožilca. V bistvu gre
namreč za zakonsko praznino, ki jo je toliko težje nadomestiti, ker
obstoje tudi dokaj tehtni argumenti, ki bi govorili za uvedbo
postopka po uradni dolžnosti. Ker pa se je ob tej zakonski praznini
treba ravnati oziroma je treba upoštevati temeljno procesno načelo
akuzatornosti (1. odst. 17. čl. ZKP) in dati ob takšnem stanju
prednost postopku za preklic na zahtevo tožilca, prihaja po istem
načelu v poštev le upravičeni tožilec. Tudi sicer ni nobene družbene
potrebe pri deliktih, ki se preganjajo na zasebno tožbo, spremeniti
pogojno obsodbo kot kazensko sankcijo, ki ni kazen ne glede na voljo
(brez volje ali celo proti volji) zasebnega tožilca.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.