TFL Vsebine / TFLGlasnik

Aleš Mikeln:
Težko je izpostaviti eno stvar, morda to, da sem res mlad prevzel Palomo in sem imel pri 36 letih 1700 zaposlenih, kar je bil izziv. Največji izziv so bili prvi trije meseci, ko smo se borili, da ne gremo v stečaj. Nagrada za vse je sledila, ko nam je banka poslala dopis, da smo v najvišji bonitetni skupini.

Drugo, kar bi izpostavil, je zagotovo združitev Cometa in Swatyja. Ti podjetji nista bili le konkurenčni, ampak celo sovražni. Imeli sta isti program. Čeprav pravijo, da je uspešnih manj kot 20 odstotkov združitev, za to velja, da je bila zelo uspešna.

To sta uspeha iz preteklosti, če pogledam današnji čas, sta posebne omembe vredni dve stvari ‒ da je Vzajemna v zadnjih desetih letih postala res prava zavarovalnica in da so sodelavci v Vzajemni zares velika vrednost.

TFL Glasnik:
Problematiko dopolnilnega zdravstvenega stanja zagotovo najbolje poznate. Leta 1999 se je država odločila, da zdravstveno zavarovanje uredi tako, da je možno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in je bila tako ustanovljena Vzajemna zavarovalnica. Po 23 letih se je zgodila bistvena sprememba – politika se je odločila, da ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. To definitivno vpliva na Vzajemno, ki je v tem glavni akter poleg drugih zavarovalnic, ki so pozneje tudi ponudile to storitev.

Kako je tu z Vzajemno? Za vas je to velik izziv, saj 93 odstotkov prihodkov ustvarjate z dopolnilnimi zdravstvenimi zavarovanji in imate 360 zaposlenih. Kaj boste storili? Kakšen je vaš načrt?

Aleš Mikeln:
Na neki način smo se sprijaznili, da ne bo več dopolnilnega zavarovanja. Prehajamo iz prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Zakon, ki ukinja dopolnilno zavarovanje, je bil vložen neposredno po napovedi nekaterih zavarovalnic o zvišanju premije, saj so izračunale, da premija ne bo več zadoščala za kritje vseh stroškov zdravstvenih storitev, ki so se v zadnjem letu izrazito povišali. Takoj zatem je vlada sprejela tudi uredbo o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero je ceno zamrznila na 35,67 evra. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je nedavno naredil izračune, ki so praktično natančno takšni, kot so bili izračuni aktuarjev v zavarovalnicah. Spomnim se, da je bilo to, da bo treba premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zvišati, ker ne zadošča za kritje vseh stroškov, takrat komentirano kot zavržno dejanje.

Danes se potrjujejo naši izračuni, še več, rekel bi, da je premija, ki so jo izračunali na zavodu, višja, kot smo jo izračunali mi, čeprav naj bi imel zavod manj stroškov pri izvajanju tega zavarovanja in bo po prehodu v obvezni prispevek seveda več zavarovancev. Po tej logiki, če so zavarovalnice naračunale 45 evrov, bi moral zavod naračunat 42 evrov.

Kar zadeva Vzajemno, smo se sprijaznili, da bomo ostali brez 93 odstotkov prihodkov. December bo prvi mesec, ko bodo prihodki tako nizki. Na neki način smo se pripravili in se pripravljamo na to. Ne glede na dopolnilno zavarovanje je Vzajemna največja zdravstvena zavarovalnica. Prepričani smo, da so možnosti za rast na tem področju in tukaj vidimo prihodnost. Seveda ne moremo biti več takšni, kot smo bili, to je jasno. Če izgubiš 93 odstotkov prihodkov, se moraš reorganizirati. To je pred nami in smo proces že začeli; do konca leta se bomo morali žal posloviti od 65 zaposlenih, nato nas čaka prestrukturiranje podjetja in seveda nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih.

TFL Glasnik:
Ostajate v poslu zavarovalništva, boste ponujali druge storitve?

Aleš Mikeln:
Danes imamo 28 milijonov prihodkov iz drugih zavarovanj, ki jih bomo še naprej ponujali našim zavarovancem. Seveda bomo razvijali tudi nova.

TFL Glasnik:
Do takrat vas čaka še kar nekaj težav. Razumeli smo, da so težave pri tem, kako razdeliti premoženje članom, in razumemo, da se pri tem vaša stališča razlikujejo od tistih, ki jih prinaša zakonodaja. In pa preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo. Morda lahko to pojasnite?

Aleš Mikeln:
Članstvo v Vzajemni je pogojeno s pogodbo o zavarovanju. Vsak zavarovanec, ki ima sklenjeno pogodbo za leto ali več, je tudi član Vzajemne, članstvo pa preide v lastništvo v primeru prenehanja delovanja družbe. Bistvo vzajemne družbe je, da deluje neprofitno. Njeno delovanje je vsekakor naravnano drugače kot delovanje delniških družb.

Ko je bil zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejet, smo predlagali, da delujemo normalno naprej, česar politika ni sprejela, zato smo predlagali, da se premoženje dopolnilnega zavarovanja razdeli med zavarovance iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S premoženjem drugih zavarovanj pa nadaljujemo kot vzajemna zdravstvena zavarovalnica. To odločevalcem nekako ne diši in so se odločili, da vložijo predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice – zahteva je, da se preoblikujemo v delniško družbo.

To vidimo kot absolutno nepotrebno, kot absolutno poseganje v lastninsko pravico članov, saj ima Vzajemna več kot 800.000 članov, ki imajo izvoljeno skupščino, ki odloča v imenu 800.000 ljudi, in ta skupščina se plebiscitarno ne strinja s preoblikovanjem v delniško družbo. Upravo in nadzorni svet so zadolžili, da storimo vse, da ne pride do tega preoblikovanja. Žal vemo, kakšno je pri nas stanje v politiki, ki običajno tudi izpelje, ko se nekaj odloči. Politiko ves čas opozarjamo, da je ta zakon neustaven, da pomeni poseganje v lastninsko pravico in poseganje v svobodno gospodarsko pobudo in tako naprej, da ne naštevam vseh stvari.

Mislimo, da je za podjetje, ki v bistvu izgubi 93 odstotkov prihodkov in se ukvarja s tem, kako preživeti, kako zastaviti stvari, da bo prihodnost na neki način svetla, nespametno, da se sočasno ukvarja še s preoblikovanjem v delniško družbo in stroški, ki jih vse skupaj prinese. Nismo proti temu, da bi bili kdaj delniška družba, zagotovo pa ne na tak način, da o tem odločajo drugi. Če pa bi se člani kdaj odločili, da želijo preoblikovati družbo, moramo to absolutno spoštovati. Seveda ne v tem času. Najprej moramo postaviti temelje zdravega podjetja in potem ga lahko preoblikujemo.

TFL Glasnik:
Kaj boste naredili? Če poveva preprosto, z Vzajemno želite nadaljevati druge oblike zavarovanj in zakaj bi bila pravna oblika te družbe delniška, če je to drago. Naj vam pustijo, da se postavite na noge.

Aleš Mikeln:
Vzajemna je v lasti članov, to je 800.000 ljudi v Sloveniji. Njim ne more nekdo reči: 'Opravilno ste nesposobni in mi se moramo odločati za vas.' Vendar opisujem prav to, s čimer se danes srečujemo v zakonu: 'Mi bomo posegli v vašo lastninsko pravico in mi se bomo odločali namesto vas.' Vzajemna ima danes več kot 300.000 aktivnih zavarovalnih polic drugih zavarovanj; s predlagano razdelitvijo premoženja se posega v premoženja preostalih zavarovanj. Po zakonu smo dolžni strogo ločiti bilance dopolnilnega in drugih zavarovanj – v tem predlogu zakona pa se vse to združuje.

Vemo, kako nastajajo zavarovanja, kako poteka razvoj zavarovanja, kako poteka lansiranje na trg in tako naprej, in govoriti, da je kapital za druga zavarovanja prišel iz dopolnilnega, pomeni veliko nepoznavanje zavarovalniškega posla.

TFL Glasnik:
Dejansko morate to razdeliti, kar je spet pereča problematika. Vrniti članom Vzajemne to, kar so prispevali – ZZZS je bil ustanovitelj, vi imate člane in imate še en problem, kaj sploh in komu vrniti.

Aleš Mikeln:
Me veseli, da ste omenili ZZZS kot ustanovitelja, ki je bil formalno dejansko ustanovitelj, denar za ustanovitev Vzajemne pa so prispevali zavarovanci. Vzajemna je bila ustanovljena iz garancijskega sklada takratnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki so se izvajala od leta 1992. Takrat je bila na Vzajemno prenesena tako aktiva kot tudi pasiva prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

Vzajemna je začela delovati 1. novembra 1999, in ko se je nekaj mesecev pozneje sprejemalo letno poročilo za leto 1999, so se pokrivale izgube iz leta 1998, ko Vzajemne sploh še ni bilo. Zavod se je vsega tega zavedal in se je ob ustanovitvi Vzajemne odpovedal kakršnim koli terjatvam do Vzajemne. Veste, to je tako, kot če bi se nekdo odpovedal dediščini, nekdo drugi pa bi mnogo pozneje rekel, ne, ne, dediščino moraš vzeti. Če si se odpovedal, potem si se odpovedal.

To je zelo zelo zanimivo, namen pa je jasen: skozi ustanovitveni kapital na neki način nacionalizirati del Vzajemne, prevzeti obvladujoči delež v njej in potem speljati kakršne koli načrte, ki so si jih nekateri zamislili. Naše stališče je, da zavodu ne pripada nič, in če bo zavodu dodeljeno kar koli, potem bo to neposredno oškodovalo zavarovance.

TFL Glasnik:
Greste v pravne postopke?

Aleš Mikeln:
Zagotovo. Rekel bi, da je zanimivo, kako se vsa ta saga o statusnem preoblikovanju Vzajemne odvija. Namreč od prve obravnave do obravnave na odboru za finance mineta skoraj dva meseca. Imam občutek, da se želi zavlačevati čim dlje, kolikor je mogoče, da se čim bolj zmanjša manevrski prostor. Napovedali smo, da če bo ta zakon sprejet, gremo na ustavno sodišče. Zanimivo je tudi to, da je zakonodajno-pravna služba državnega zbora pred dnevi objavila mnenje, v katerem je prva stvar, na katero so se navezali, ustavnost tega zakona. Zakon je neustaven v dveh stvareh, tako v poseganju v lastninsko pravico kot tudi v poseganju v svobodno gospodarsko pobudo. Bojim se, da bo ta zakon sprejet 20. decembra z začetkom veljavnosti 1. januarja, da bi se nam onemogočilo vse aktivnosti glede ustavnega sodišča. Saj vemo, da tudi ustavno sodišče potrebuje nekaj časa, mi pa bomo, če bo zakon sprejet, sprožili zahtevo za zadržanje. Ne vemo pa, ali bo ustavno sodišče v tako kratkem času sploh izvedlo takšno zahtevo za zadržanje. Vsekakor pa, če se nekaj začne izvajati, smo v nepovratnem procesu. Nameni so zelo prozorni in navdajajo s skrbjo.

TFL Glasnik:
Zagotovo. Mislim, da niste v prav dobri situaciji.

Aleš Mikeln:
Še vedno verjamemo v pravno državo.

TFL Glasnik:
Ob koncu bi vas vprašala za vaš širši pogled, kako nasploh gledate na smiselnost ukinjanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in prenašanja v obvezno. Kakšen je pravzaprav strošek ukinjanja in prenosa na ZZZS? V igri so še druge zavarovalnice, koliko nas bo državljane to stalo?

Aleš Mikeln:
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo zadnjih 20 let boksarska vreča za politične stranke, ki so po mili volji tolkle vanjo. Danes se z ukinitvijo izkaže, da je bila zavarovalnicam narejena velika krivica. Dejstvo je, da smo zavarovalnice ves čas opozarjale na vlogo, ki jo imamo, in da bi morali imeti bolj aktivno vlogo pri dopolnilnem zavarovanju, da nismo samo vreča, iz katere se jemlje in v katero se po potrebi mora dajati še več. Tu govorim predvsem o 23. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer so definirani odstotki doplačil.

Zavedali smo se in ves čas opozarjali, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje drago in da je treba spremeniti koncept. Da pa je norost odpovedati se zasebnemu denarju, in to še vedno trdimo. Vsekakor bi bilo treba dati zavarovalnicam aktivno vlogo v tem zdravstvenem sistemu, zato smo tudi predlagali, da bi storitve, ki smo jih doplačevali 90-odstotno, plačevali 100-odstotno, vendar naj nam dovolijo nadzor, organizacijo, pogajanja okrog cene in tako naprej, ampak za to so bili v politiki vedno gluhi. Ne samo ta politika, tudi vse pretekle. Vemo, da se je v zadnjih desetih letih zamenjalo veliko zdravstvenih ministrov in nobeden ni želel slišati o tem.

Vedno se je na neki način kalkuliralo, ni pa se želelo pristopiti k možnim izboljšavam, ki smo jih predlagali. Danes se seveda kaže, da niso bile zavarovalnice tisti slabi del financiranja zdravstva, seveda pa se tudi kaže pomen vzajemne družbe. Namreč, ko so druge zavarovalnice vprašali, koliko premoženja boste pa vi razdelili med zavarovance, so vse odgovorile: nimamo nič premoženja.

Očitno je Vzajemna poslovala toliko bolj racionalno, da ima nekaj deset milijonov premoženja, ki ga bo razdelila med zavarovance. To je en argument, saj bomo zaradi uredbe, ki jo je vlada uveljavila in ki omejuje naše cene, imeli le 20 milijonov premoženja. Ta uredba nam povzroča večmilijonsko izgubo vsak mesec. Če torej te uredbe ne bi bilo, bi imeli okoli 50 milijonov. Najmanj 50 milijonov. Sicer bomo še videli, kakšna bo navsezadnje ta številka. Želim pač poudariti, da je tudi to dokaz, da so vzajemne družbe pozitiven element v zavarovalništvu, in tega se v zahodni Evropi zavedajo, saj je več kot 30 odstotkov zavarovalništva organiziranega vzajemno.

TFL Glasnik:
Kako gledate na javno in zasebno zdravstvo v vsem tem kontekstu?

Aleš Mikeln:
Kar zadeva javno in zasebno zdravstvo, se moramo zavedati, da je zdravje največja prioriteta, ki jo imamo. Če pogledamo izjave politikov – ali se pogovarjajo o ljudeh? Vedno se pogovarjajo o tem, koliko je kdo kje zaslužil. Ne pogovarjajo se, zakaj lahko nekdo pri istih cenah nekaj zasluži, drugi pa dela izgubo. Ko se politiki pri nas pogovarjajo o javnem zdravstvu, mislijo na državne izvajalce, ko pa mene vprašate, kaj je javno zdravstvo, so to vsi izvajalci, ki so plačani iz javnega denarja. To je javno zdravstvo ne glede na lastništvo, ne glede na organizacijo. In nujno je, da imajo vsi konkurenco med sabo, kajti na tak način si eni in drugi lahko nastavljajo ogledalo.

Zakaj lahko isti zdravnik pri koncesionarju naredi toliko, v bolnišnici pa toliko manj? Nikjer se nič ne pozna in se nihče ne vpraša, zakaj je tako. Označuje se jih kot tiste grde grde koncesionarje ali zasebnike, ki služijo z zdravjem! Ni res. Oni delajo dobro; brez zaslužka pa ne more biti napredka. Od kod bodo nove investicije, od kod bo izviral razvoj?

Mislim, da prihajamo v nekakšno fazo, ko bi radi imeli vse zastonj. Ne gre. Enostavno ne gre in upam, da se ne bova čez leto dni pogovarjala in vprašala, kakšno je pa danes stanje v zdravstvu. Stanje v zdravstvu je iz dneva v dan slabše. Zanimivo, ko sem gledal nastop nove ministrice, je rekla: »Ja, treba bo pogledati, kaj sploh še potrebujemo, zavarovalnice so še naprej plačevale, česar zavod ni plačeval, ko je dosegel plan. Zdaj ne bomo več tako delovali, ukinili bomo nenujne reševalne prevoze ...« Mimogrede. Deset let sem v Vzajemni, deset let opozarjamo na nenujne reševalne prevoze. Deset let nihče ni z očesom trenil, da bi kar koli naredil na tem področju. Danes pa se je povedalo vse: zdaj ni več zavarovalnic, ki bi plačevale, tudi ko je plan presežen.

TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Aleš Mikeln:
Kar se zdravja tiče, je moje sporočilo, da mora vsak najprej skrbeti za svoje zdravje. Vsak se mora zavedati, da je v prvi vrsti odgovoren zase.