TFL Vsebine / TFLGlasnik

V vlogi uporabnikov računovodskih informacij imamo opravka s petimi gospodarskimi kategorijami, ki se vključijo v dva temeljna računovodska izkaza: bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. V bilanco stanja spadajo sredstva, obveznosti in kapital, medtem, ko so prihodki in odhodki vključeni v izkaz poslovnega izida.

Računovodstvo predstavlja jezik poslovnega sporazumevanja. Računovodje pri knjiženju poslovnih dogodkov uporabljajo za evidentiranje vsebinsko enakih transakcij šifro konta (računa), kot najnižjo računovodsko dimenzijo. Vsi konti so urejeni v razrede, skupine in podskupine in razvidni v strnjeni vsebini v kontnem okviru, v nadrobni vsebini pa v kontnem načrtu.

Kontni okviri praviloma niso v domeni pravnega reda države. V posameznih državah so strokovne organizacije tiste, ki pripravijo kontni okvir. Obstajajo tudi države, kjer kontni okvir ni zakonsko predpisan in je ta ureditev celoti prepuščena podjetjem. Druga skrajnost pa so države, v katerih je zakonsko predpisan kontni načrt v obliki večmestnih kontov. Slovenija spada med države v kateri je obvezna uporaba kontnega okvira – torej prvi dve številki v šifri konta.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 54. členu zakona (Splošna pravila o računovodenju) določa razrede kontov od 0 do 9 ter skupine kontov od 00 do 99, medtem ko poimenovanje razredov in skupin ter podrobnejšo členitev določa Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo. Spremembe kontnega okvira morajo biti objavljene v Uradnem listu RS.

Iz spodnje tabele je razvidno, da v kontnem razredu 0, 1, 3, 6 spremljamo sredstva, v razredu 2 in 9 obveznosti do virov sredstev, razred 4 je namenjen stroškom, razred 7 služi za spremljanje prihodkov in odhodkov in v razredu 8 ugotavljamo poslovni izid. Razred 5 je prost in služi potrebam podjetja, velikokrat pa se uporablja za spremljanje stroškov po naložbenih mestih odgovornosti. Iz primerjave med novim in starim kontnim okvirom je razvidno, da razlik ni veliko. V tabeli so v stolpcu za leto 2016 navedene samo skupine pri katerih je prišlo do sprememb.

In kaj je kontni načrt?

Na osnovi kontnega okvira sestavi organizacija svoj kontni načrt. Kontni načrt zajema seznam kontov, ki jih uporablja posamezna organizacija (podjetje, zavod, društvo,...) v svojem računovodstvu. Kontni načrt sestavi vsaka organizacija samostojno, z upoštevanjem kontnega okvira. Vsak konto ima svoj znak (šifro) in ime. Pri knjigovodskem evidentiranju poslovnih dogodkov računovodje uporabljajo šifro konta, ki omogoča nadaljnjo računalniško obdelavo – seštevanje kontov znotraj posameznih postavk za potrebe zunanjega poročanja, pa tudi za notranje potrebe.

Številčno označevanje kontov temelji na decimalni klasifikaciji, kjer je vsaka enota razdeljena na do deset manjših enot. Koliko mest ima šifra konta, je odvisno od potreb podjetja. Priporočeni kontni načrt, ki ga v Sloveniji objavlja Slovenski inštitut za revizijo, uporablja večina podjetij v Sloveniji. V tem kontnem načrtu so objavljeni temeljni konti (trimestni konti).

V štirimestnem kontnem načrtu, ki je najpogostejši v slovenskih podjetjih imamo torej naslednje šifre:

• Razredi kontov od 0 do 9,
• Skupine kontov od 00 do 99
• Temeljni konti od 000 do 999
• Razčlenitveni (analitični) konti od 0000 do 9999.

Primerjava kontnega načrta 2016 s kontnim načrtom veljavnim v letu 2015 je na voljo na spletni stani Izobraževalne hiše Cilj.