TFL Vsebine / TFLGlasnik

I. NACIONALNI POSTOPKI PRED PREDLOŽITVIJO ZADEVE SODIŠČU

1. V kateri fazi postopka pred nacionalnimi sodišči je treba uveljavljati kršitve človekovih pravic?
1. Kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah (Konvencija) je treba navajati v celotnem postopku pred nacionalnim sodiščem, tako da je mogoče morebitno pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (Sodišče) pripraviti že iz procesnih izhodišč. Poleg tega, kadar zadeva vključuje kršitve temeljnih pravic, si morajo odvetniki prizadevati, da te kršitve ugotovi nacionalno sodišče: če nacionalno sodišče ugotovi, da je kršitev podana, poznejša vloga na Evropsko sodišče za človekove pravice ne bo potrebna.

2. Načelo subsidiarnosti terja, da morajo imeti nacionalna sodišča priložnost, da sama preprečijo, odkrijejo in odpravijo domnevno(-e) kršitev(-e). Če jim ne uspe zagotoviti odškodnine, se lahko vloži vloga pri Sodišču. Kršitve členov Konvencije je treba vsebinsko utemeljiti na prvi stopnji, s posebnim sklicevanjem na konkretne člene Konvencije. Nujno je, da te iste argumente iz Konvencije navedete v pritožbi, nato pri najvišjem nacionalnem sodišču ali kateremkoli drugem ustavnem ali kasacijskem sodišču, ki deluje kot sodišče najvišje stopnje.

3. Odvetniki morajo upoštevati, da je bila s Protokolom 16 uvedena pristojnost Sodišča, da na zahtevo določenega nacionalnega sodišča (običajno najvišja nacionalna sodišča/sodišča zadnje stopnje) poda svetovalna mnenja. Takšna sodišča lahko Sodišče zaprosijo za svetovalno mnenje o načelnih vprašanjih v zvezi z razlago ali uporabo pravic iz Konvencije. Svetovalno mnenje lahko izhaja le iz zadeve, ki jo določeno nacionalno sodišče obravnava. Če je prošnja sprejeta v obravnavo, Veliki senat poda svetovalno mnenje. Svetovalno mnenje ni zavezujoče, vendar se ga objavi.

2. Ali je treba pred vložitvijo prošnje na Sodišče obvezno vložiti pritožbo na najvišje sodišče?

4. Pred vložitvijo pritožbe na Sodišče je treba zadevo vedno predložiti najvišjemu sodišču v državi. S tem se izognemo tveganju, da bi Sodišče sicer lahko razglasilo pritožbo kot nedopustno, ker da niso bila izčrpana domača pravna sredstva – kar terja člen 35(1) Konvencije. Občasno v nekaterih državah pritožba na najvišje sodišču ni potrebna, na primer, če je to sodišče že odločilo o spornem pravnem vprašanju. Odvetnik mora zato skrbno analizirati predmetno nacionalno pravo, stališče nacionalnega sodišča najvišje stopnje in sodno prakso Sodišča. Konvencija zahteva le izčrpanje tistih notranjih pravnih sredstev, ki so upoštevna v zvezi z zatrjevanimi kršitvami ter so (sicer) ustrezna in primerna za njihovo odpravo.

3. Ali je pomembno, da se izčrpajo vsi učinkoviti razpoložljivi domači pritožbeni postopki?

5. Izčrpanje vseh učinkovitih razpoložljivih domačih pritožbenih postopkov je bistveno. Odvetniki morajo ugotoviti, kakšna je sodna praksa Sodišča glede tega, ali obstaja učinkovito pravno sredstvo na določenem pravnem področju, ki se uporablja za njihovo zadevo. Če ne vložite pravnih sredstev pri vseh nacionalnih sodiščih – vključno z državnim sodiščem najvišje stopnje – se lahko zgodi, da Sodišče v skladu s 35. členom Konvencije pritožbo razglasi za nesprejemljivo. Sistem Konvencije temelji na načelu subsidiarnosti. Če pritožnik ni izčrpal vseh nacionalnih pravnih sredstev, bo Sodišče ugotovilo, da je bil nacionalni pravni sistem prikrajšan za priložnost obravnave pritožb, vloženih na podlagi Konvencije, pri čemer bi lahko kršitve že sam ustrezno odpravil.

4. Kako je treba uveljavljati kršitev Konvencije?

6. Vsako kršitev Konvencije je treba vsebinsko utemeljiti. Zelo priporočljivo je navajati kršitve konkretnih členov Konvencije, ne pa splošnih ali abstraktnih kršitev pravnih načel. Prav tako je treba biti natančen glede domnevnih posledic, ki naj bi jih Sodišče izpeljalo iz kršitev. Na primer, če gre za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku (člen 6(1) Konvencije), ki se uveljavlja v okviru nacionalnega kazenskega postopka, je treba jasno navesti zahtevano pravno sredstvo: ustavitev postopka ali priznanje olajševalnih okoliščin (ki so alternativne posledice kršitve pravice do poštenega sojenja v skladu s sodno prakso Sodišča).

5. Kako se je treba sklicevati na sodno prakso Sodišča v nacionalnih postopkih?

7. Konvencija je del nacionalnega pravnega sistema v vseh državah članicah. Zato se je treba sklicevati na sodno prakso Sodišča že v katerikoli fazi postopka pred nacionalnimi sodišči, pri tem pa se sklicevati na precedenčne odločitve Sodišča v zvezi s kršitvami zadevnega(-ih) člena(-ov) Konvencije. Na sodbe Sodišča se je treba sklicevati v celoti, vključno s posebnimi odstavki, ki se nanašajo na razlago Konvencije, na katere se Sodišče sklicuje v svojih sodbah v podobnih zadevah. Odvetniki se ne smejo omejiti na upoštevanje samo sodb Sodišča v zvezi z isto državo – toženo stranko. Upoštevati bi morali vse sodbe Sodišča v zvezi z zadevnim členom Konvencije, vključno s tistimi, ki se nanašajo na druge države.

6. Ali je treba kršitve temeljnih pravic vedno uveljavljati v pisni obliki?

8. Zelo priporočljivo je, da se trditve o kršitvah Konvencije podajo v pisni obliki, na primer v pisnih vlogah, pisnih pojasnilih sodišču in/ali pisnih sklepih. Primernost sklicevanja na človekove pravice v nacionalnih pravnih redih ni več sporna in nacionalni sodniki morajo odločati o teh vprašanjih. Kadar so bile kršitve navedene v pisni obliki, bo lahko odvetnik te dokumente na koncu predložil Sodišču, da dokaže, da so bili ustrezni argumenti predloženi v vseh fazah nacionalnega postopka.

7. Kakšen nasvet je treba dati stranki?

9. Pomembno je, da odvetniki svojim strankam svetujejo čim bolj celovito in natančno ter tako natančno izpostavijo bistvena pravna vprašanja. Nejasna analiza vprašanj stranki ne koristi in lahko predčasno privede do neuspeha na Sodišču. V ta namen je treba čim natančneje opredeliti relevantna dejstva. Natančna opredelitev dejanskega stanja je potrebna, da se izognemo dvoumnosti ali netočnosti glede ustreznih členov Konvencije in nenatančnosti v odločitvah nacionalnih sodišč, ki je lahko posledica preveč poenostavljene analize domnevno kršenih pravic.

8. Kako je treba predstaviti kršitev (sodne prakse) Sodišča?

10. Odvetniki bi se morali izogibati navajanju abstraktnih kršitev ene ali več pravic iz Konvencije. Domnevne kršitve bi morale biti natančno navedene, tako da izpostavijo kršitev ene ali več konkretnih temeljnih pravic, ki jih varuje(-jo) člen(-i) Konvencije ali kateri od njenih protokolov. Navesti je treba zelo natančne izvlečke prejšnjih sodb Sodišča in pojasniti njihovo pomembnost (vključno s sklici na sodbo in ključne odstavke).

9. Kako je treba zadevo pripraviti med nacionalnim postopkom?

11. Odvetniki ne smejo pozabiti na pripravo dobro dokumentiranega spisa zadeve takoj na začetku nacionalnega postopka, potem pa ga posodabljati na vseh ravneh postopka, vse zato, da bi imeli ob zaključku postopka na voljo izčrpen spis na najvišjem sodišču. Spis mora vsebovati vse ugovore, ki jih namerava morebitni vlagatelj vložiti pred Sodiščem; le-te je treba predložiti nacionalnemu sodišču v skladu s formalnimi zahtevami in roki, določenimi v nacionalnem pravu, z uporabo vseh procesnih sredstev, ki bi lahko preprečila kršitev Konvencije (Cardot proti Franciji, pritožba št. 11069/84, Fressoz in Roire proti Franciji, pritožba št. 29183/95). Spis mora vključevati dokaze, vse sodne dokumente (vloge, pisne vloge, sodne odredbe itd.), izvlečke iz komentarjev o človekovih pravicah ter ustrezne nacionalne sodbe in sodno prakso Sodišča.

12. Poleg tega lahko odvetniki, da bi zagotovili, da nacionalno sodišče v celoti in jasno obravnava argumente iz Konvencije, pozovejo zadnjo instanco, naj v določenem delu – in ne razpršeno po različnih delih sodbe – navede jedrnato navedbo razlogov za zavrnitev zahtevka v zvezi s Sodiščem, vključno z oceno pomena zahtevka. Odvetnik se bo lahko skliceval zlasti na ta del končne nacionalne sodbe, da bi hkrati dokazal, da so bila pravna sredstva izčrpana in kakšna je bila analiza vprašanj Konvencije, ki jo je opravilo nacionalno sodišče.

10. Kakšen pristop je treba sprejeti ob koncu nacionalnega postopka?

13. Ko so izčrpana vsa pravna sredstva pred nacionalnimi sodišči, je priporočljivo, da odvetnik pripravi celovit nasvet o možnostih za uspeh pred Sodiščem. V nasvetu je treba jasno opredeliti rok za vložitev vloge pri Sodišču. Zdaj, ko je vseh 47 držav članic Sveta Evrope ratificiralo Dodatni protokol št. 15, bo od 1. februarja 2022 ta rok štiri mesece od datuma končne odločitve nacionalnega sodišča, namesto dosedanjih šestih mesecev. Svetovanje bi moralo vključevati pregled najnovejših relevantnih sodb v podatkovni zbirki Sodišča (HUDOC). Odvetnik bi moral skrbno in pošteno pojasniti možnosti za oceno dopustnosti in vse predvidljive težave. Pri tem mora odvetnik upoštevati in pojasniti ključne teme, kot so postopek z enim sodnikom, statistični podatki o nedopustnosti, trajanje postopka v Strasbourgu, ocena stroškov postopka (odvetniški honorarji in stroški) ter pravila o pravičnem zadoščenju. Pomembno je, da strankam poveste jasno in večkrat, da vloga na Sodišče ni naslednja pritožba in da Sodišče ni »četrta stopnja«.

14. Paziti je treba na točen potek roka za vložitev tožbe, na primer, če ta pade na konec tedna, ker se lahko nacionalna pravila razlikujejo od pravil Sodišča. Prav tako je treba biti pozoren na posebna vprašanja, kot je na primer izračun roka za vložitev vloge pri Sodišču v primeru več zaporednih prekinjenih obdobij pridržanja pred sojenjem (glej Idalov proti Rusiji, pritožba št. 5826/03).

15. Štirimesečni rok se prekine šele z vložitvijo popolne vloge z ustreznimi dokumenti. Pošiljanje dokumentov po telefaksu ali elektronski pošti ne zadostuje in ne pomeni vložitve v roku (glej vprašanji 16 in 17).

11. Katere korake je treba upoštevati, če je odvetnik prvič zaprošen za zastopanje po zaključenem nacionalnem postopku?

16. Če se stranka z odvetnikom po zaključenem nacionalnem postopku prvič posvetuje, tj. če odvetnik prevzame primer na tej stopnji, je treba pregledati celoten primer, da bi lahko odvetnik vsebinsko svetoval glede možnosti za uspeh pred Sodiščem. Izpolniti bo treba obrazec za vlogo, odvetnik pa mora seveda zagotoviti, da ima uporabno strokovno znanje na področju Konvencije.

12. Katera druga vprašanja se lahko pojavijo v teh zadevah?

17. Odvetniki morajo biti pripravljeni obravnavati posebna vprašanja in svetovati svoji stranki, če se le-ta pojavijo. Takšna vprašanja vključujejo začasne ukrepe, postopke pred Velikim senatom, pilotne sodbe, izvršitev sodbe po ugotovitvi kršitve, pravno pomoč, prijateljske poravnave, zahteve za anonimnost, enostranske izjave in dovoljeno uporabo jezikov ter morebitne postopkovne težave, kot je usklajevanje (kadar je odvetnikov več) in komunikacija s Sodiščem. Odvetnikom svetujemo, da redno preverjajo spletno stran Sodišča in informacije o objavljenih odločitvah, da pogosto pregledujejo podatkovno zbirko Sodišča in uporabljajo predlogo vloge, ki je na voljo na spletni strani Sodišča. Prav tako naj odvetniki preverjajo morebitne spremembe na spletnih straneh Sodišča glede postopkovnih pravil Sodišča, zlasti po spremembah Pravilnika Sodišča. V primeru zamenjave odvetnika se mora zagotoviti kontinuiteta zastopanja, zato naj prejšnji odvetnik prenese spis zadeve novemu odvetniku, vključno z vsemi informacijami o postopkih, ki tečejo pred Sodiščem, in o tem obvesti Sodišče.

13. Ali je mogoče pri Sodišču vložiti tožbo v zvezi z aktom Evropske unije?

18. Neposredno na Sodišče ni mogoče vložiti tožbe v zvezi s kršitvami, ki izhajajo iz odločbe ali akta institucij Evropske unije (glej informativni list Sodna praksa v zvezi z Evropsko unijo – Case-Law concerning the European Union – ki je na voljo na spletni strani Sodišča). Nacionalna sodišča morajo vprašanja razlage prava Unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele institucije, organi, uradi ali agencije Unije, nasloviti v predhodno odločanje na Sodišče Evropske unije (SEU). Domnevna kršitev Konvencije se na koncu lahko uveljavlja v tožbi Sodišču, po izrečeni sodbi Sodišča EU o isti zadevi (glej na primer zadevo Bosphorus proti Irski, sodbo Velikega senata z dne 30. junija 2005 (pritožba št. 45036/98), in novejšo sodbo Velikega senata v zadevi Avotiņš proti Latviji z dne 23. maja 2016 (pritožba št. 17502/07)).

14. Kako pomembno je stalno izobraževanje o človekovih pravicah?

19. Stalno izobraževanje o človekovih pravicah je za odvetnike temeljnega pomena. Odvetnikom se močno priporoča, da se udeležijo usposabljanja in seminarjev o bistvenih vprašanjih človekovih pravic, kot so tisti, ki jih organizirajo nacionalne odvetniške zbornice, in da spremljajo razvoj sodne prakse Sodišča. Zelo priporočljivo je tudi branje strokovnih besedil in revij.

20. Obstaja evropski program izobraževanja o človekovih pravicah za pravne strokovnjake (program HELP), katerega partner je tudi CCBE. Ta program podpira države članice Sveta Evrope pri izvajanju Konvencije na nacionalni ravni in se uporablja zlasti za odvetnike. Na spletni strani HELP je na voljo brezplačen dostop do gradiva za usposabljanje in pripomočkov o Sodišču. Vsakemu zainteresiranemu uporabniku je na voljo na naslovu http://www.coe.int/help. In nenazadnje, znanje uradnih jezikov Sodišča (angleščine in francoščine) je zelo zaželeno za pravilno zastopanje in pomoč stranki.

15. Katera orodja so na voljo strankam in njihovim odvetnikom?

21. Strankam in odvetnikom so na voljo številna orodja za informiranje o postopku pred Sodiščem in pravu človekovih pravic. Natančneje, na spletni strani Sodišča (http://www.echr.coe.int) so na voljo poenostavljen povzetek postopka po Konvenciji ter besedilo Konvencije in njenih protokolov, skupaj z dostopom do podatkovne zbirke HUDOC, informativnih opomb o sodni praksi, praktičnega vodnika o dopustnosti ter številnih drugih virov (glej vprašanje 30). Informacije o človekovih pravicah so na voljo tudi na številnih nacionalnih spletiščih.

II. POSTOPKI PRED EVROPSKIM SODIŠČEM ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

16. Kakšen je rok za vložitev vloge pri Sodišču?

22. Trenutno lahko Sodišče obravnava le zadevo, ki je vložena v šestih mesecih od dneva, ko je bila izdana končna odločitev. Ta rok se bo od 1. februarja 2022 skrajšal na štiri mesece.

23. Ta rok teče od datuma dokončne odločitve najvišjega nacionalnega pristojnega organa v okviru izčrpanja domačih pravnih sredstev. Rok, ki je trenutno šestmesečni, od 1. februarja 2022 pa se skrajša na štiri mesece, začne teči naslednji dan po objavi odločbe (glej zadevo Papachelas proti Grčiji 31423/96 § 30, ESČP 1999-II, Sabri Güneş proti Turčiji, 29. junij 2012).

24. Rok za vložitev prošenj je bil izjemoma prekinjen za trimesečno obdobje, ki je trajalo od ponedeljka, 16. marca 2020, do ponedeljka, 15. junija 2020, zaradi svetovne zdravstvene krize. Na primer:

• kadar v skladu z nacionalnim pravom ni predvideno nobeno obvestilo, je treba upoštevati dan, ko so stranke dejansko obveščene o vsebini zadevne odločbe;
• kadar je od začetka jasno, da vlagatelj nima učinkovitega pravnega sredstva, se rok začne šteti z dnem sporočenih dejanj ali ukrepov, zoper katere je vložena pritožba, ali z dnem, ko se prosilec zave dejanj ali ukrepov oziroma je utrpel njihove učinke ali škodo zaradi njih;
• če domnevna kršitev pomeni trajajočo situacijo, zoper katero ni nobenega pravnega sredstva v domačem nacionalnem pravu, se rok dejansko začne šteti šele po prenehanju stanja. Vse dokler situacija traja, se rok ne uporablja.

25. Začetek roka je torej bodisi datum sodne odločitve bodisi datum, ko je bila odločba vročena vlagatelju in/ali njegovemu odvetniku. Rok se konča na zadnji dan roka, tudi če ta dan pade na nedeljo ali praznik.

26. Najbolje bi bilo, če bi odvetniki tožbo za Sodišče v sekretariat (sodno tajništvo) poslali čim prej, v vsakem primeru pa pred iztekom roka. Rok se lahko prekine le tako, da se Sodišču pošlje popolna vloga vloge, ki izpolnjuje zahteve iz pravila 47 Pravilnika Sodišča. Glej informativno opombo o členu 47 na spletni strani Sodišča.

27. Tožba bo evidentirana šele, ko bo Sodišče prejelo popolno vlogo, ki bo vsebovala vse potrebne dokumente. Če bo kateri od bistvenih dokumentov manjkal, sodno tajništvo zadeve ne bo začelo. Odvetnikom zato močno svetujemo, da obrazec tožbe pošljejo več tednov pred iztekom roka, da bi lahko – po potrebi – dopolnili obrazec tožbe ali predložili dodatne dokumente v roku in da bi se izognili tveganju, da bi bila prošnja zavrnjena brez obravnave, ko bi bilo prepozno za ponovno pravilno predložitev.

17. Kaj mora vsebovati novi uradni obrazec za prijavo, ki je na voljo na spletni strani Sodišča?

28. Obrazci za prijavo so na voljo v formatu PDF v razdelku »Prijavitelji« (Applicants) na spletni strani Sodišča. Člen 47 Pravilnika (bistveno je bil spremenjen z učinkom od 1. januarja 2016) navaja, katere podatke je treba vključiti v tožbo. V nadaljnjih smernicah, vključno s praktičnim navodilom za vložitev zadeve pri Sodišču, so pojasnjeni koraki za posamezne vloge na podlagi 34. člena Konvencije in kako izpolniti obrazec vloge. Vloge je mogoče izpolniti v kateremkoli uradnem jeziku države članice Sveta Evrope.

29. Bistveno je, da so vse informacije, ki se zahtevajo v vlogi, natančno in točno navedene v obrazcu prijave. Če tega ne storite, Sodišče vloge ne bo obravnavalo. Vsa dejstva in argumente je treba vključiti v obrazec vloge. Dopolnilne informacije ali argumenti, ki ne presegajo 20 strani, se lahko po potrebi priložijo v drugem dokumentu, k obrazcu vloge, pod pogojem, da zgolj razširjajo argumente, ki so že navedeni v obrazcu vloge.

30. Vlagateljevo pooblastilo odvetniku za delovanje je zdaj del obrazca vloge (stran 3 za posamezne vlagatelje ali stran 4 za organizacije) in ga je treba izpolniti, datirati ter podpisati (z izvirnim podpisom) s strani vlagatelja. Zastopnik bo moral podpisati tudi razdelek »Pooblastilo« v obrazcu vloge (stran 3/4). Skenirani ali fotokopirani podpisi niso sprejemljivi.

31. Ločeno pooblastilo bo sprejeto le, če bo ob vložitvi vloge podana ustrezna obrazložitev za umanjkanje podatkov in podpisa na prijavnem obrazcu. V obrazložitvi je treba pojasniti, zakaj je bilo objektivno nemogoče, da bi prosilec podpisal pooblastilo na strani 3/4 obrazca prošnje – na primer zato, ker je prosilec zaprt v oddaljeni državi in lahko s svojim odvetnikom komunicira le elektronsko: glej JR in drugi proti Grčiji, št. 22696/16, sodba 25012018.

32. Obrazcu vloge, predloženemu za pravno osebo, je treba priložiti dokazila, ki potrjujejo, da je zastopnik pravne osebe v skladu z nacionalnim pravom upravičen delovati v njenem imenu, na primer izpisek iz poslovnega registra.

33. Upoštevajte, da prijavni obrazec, za katerega Sodišče ugotovi, da je nepopoln, ne bo vpisan. Nepopolno vlogo je treba vložiti ponovno, na novem obrazcu, ki bo ustrezno izpolnjen in opremljen z morebitnimi prilogami, v roku iz člena 35(1).

18. Katere dokumente je treba priložiti vlogi?

34. Obrazcu vloge je treba priložiti kopije odločb nacionalnih sodišč, dokumente za potrditev upoštevanja roka (kot je uradno obvestilo o končni odločbi), ki je trenutno šestmesečni, od 1. februarja 2022 pa se skrajša na štiri mesece, ter procesne akte in vloge v postopku na prvi stopnji, ob pritožbi pa na najvišji stopnji, ki dokazujejo, da se je postopek opiral na Konvencijo na vseh razpoložljivih nacionalnih sodiščih. Slednje bi bilo treba vključiti, saj sodne odločbe ponavadi ne obravnavajo pravnih vprašanj v zvezi s Konvencijo, ki so jih odvetniki izpostavili v postopku, čeprav je dobra praksa, da se tak izrek izrecno zahteva (glej Vodnik po dobri praksi v zvezi z notranjimi pravnimi sredstvi – Guide to good practice in respect of domestic remedies).

35. Druge dokumente, povezane z odločbami ali ukrepi, ki se izpodbijajo, se lahko priloži vlogi (na primer prepisi, zdravniška ali druga poročila ali izjave prič). Kopije vseh takih dokumentov in sodb morajo biti oštevilčene kronološko, z natančnim sklicevanjem na naslove dokumentov.

36. V obrazcu vloge je navedeno, da je treba namesto izvirnih dokumentov predložiti kopije. Prevodi niso potrebni.

37. Prijavni obrazec (z ustreznimi dokumenti iz nacionalnega postopka) je edini dokument, ki ga Sodišče upošteva pri presoji skladnosti s 47. členom.

19. Kako in komu je treba poslati vlogo in dokumente?

38. Vlogo in priložene dokumente je treba po pošti poslati sodnemu tajništvu Sodišča. Zelo priporočljivo je uporabiti priporočeno pošiljko s povratnico ali priporočeno pošto, da si zagotovite pisno in uradno dokazilo o datumu vložitve vloge, ki je datum oddaje po pošti. Sodno tajništvo ne potrdi prejema korespondence.

39. Vloga, poslana po telefaksu, se ne šteje za popolno in ne prekine roka, ker mora Sodišče prejeti originalno podpisano vlogo s podpisom tožeče stranke, ki imenuje odvetnika, in soglasjem odvetnika.

40. Če vlagatelj ali odvetnik vloži vloge, ki se nanašajo na različna dejstva za več vlagateljev, je treba pravilno izpolniti obrazec za vsakega vlagatelja, dokumentacija v zvezi z vsakim vlagateljem pa mora biti priložena ustreznemu obrazcu vloge.

41. Če se vloži vloga za več kot pet vlagateljev, mora njihov odvetnik poleg vloge predložiti obrazce – tabelo v formatu Microsoft Excel z imeni in podatki o vsakem od prosilcev. Predlogo tabele je mogoče prenesti s spletišča Sodišča: Dodatek za več prosilcev (Addendum for multiple applicants).

42. Če se tožba vloži v imenu več tožnikov in vključuje enaka dejstva za vse, je treba za vsakega tožnika podpisati in predložiti osebne podatke ter pooblastilo (strani 1 do 3), skupaj s preostalimi deli obrazca v skupnem obrazcu. Dodati je treba Excelovo tabelo, v kateri so navedeni naslovi in civilni status vsakega vlagatelja.

43. Pojasnila se lahko dodajo v polje 71 »Pripombe« na 13. strani obrazca.

44. Sodišče bo odvetnike po pošti obvestilo, da je bila vloga zavedena (če je popolna), in prejeli bodo številko zadeve ter niz nalepk s črtno kodo, ki jih morajo pritrditi na vse nadaljnje komunikacije s sekretariatom.

20. Kako komunicirati s sodnim tajništvom/ sekretariatom?

45. Postopek določa, da sodišče vlagatelja obvesti o registraciji njegove vloge.

46. Sodišče vlagatelja o registraciji obvesti na različne načine, odvisno od postopka, ki se ga izpelje glede primera. Obstajajo tri glavne možnosti. Prvič – očitno nedopustne zadeve: odvetnik prosilca bo prejel odločbo sodnika posameznika (člen 52 A, odstavek 1 Pravilnika) kot prvo sporočilo Sodišča. Drugič – zadeve, ki niso takoj razglašene za nedopustne, ki so evidentirane za nadaljnjo obravnavo: odvetnik bo obveščen o registrski številki, z napotkom, naj počaka na razvoj dogodkov. Tretjič – zadeve, o katerih se nemudoma obvesti toženo vlado (člen 54(2b)): odvetnik bo obveščen o vprašanjih, ki jih je Sodišče postavilo strankam, in dobil bo priložnost, da odgovori na stališča, ki jih je poslala tožena vlada, kot je podrobneje opisano v nadaljevanju.

47. Korespondenca s sodnim tajništvom je izključno pisna. Ustna komunikacija v zvezi s tožbo s Sodiščem ni mogoča.

48. Vsaka komunikacija s sodnim tajništvom mora potekati po pošti, ne glede na to, ali gre za vprašanje, zahtevo po informacijah ali dodaten dokument ali obvestilo o spremembi naslova ali zakonskega stanu prosilca.

49. Kadar registrar piše odvetniku vložnika o vpisu vloge ali o tem, da je bila prošnja posredovana vladi – nasprotni stranki v skladu s členom 54(2b), je v tem dopisu navedena številka vloge in praktični ukrepi za njeno obravnavo, kot tudi odvetnikova odgovornost do konca postopka.

50. Sodno tajništvo bo podobno pisalo odvetniku glede kakršnekoli zahteve za dokumente ali informacije ali kakršnegakoli pojasnila, ki bi lahko bili potrebni v zvezi z vlogo.

51. Odvetniki morajo zagotoviti, da bodo na vprašanja sodnega tajništva odgovarjali nemudoma. Če tega ne bi storili, bi lahko sodno tajništvo sklepalo, da vlagatelj nima namena nadaljevati z obravnavo vloge, in bi se lahko vlogo izbrisalo s seznama Sodišča.

52. Na podlagi praktičnih navodil, ki so v uporabi od septembra 2018, bo po sporočitvi zadeve – v skladu s členom 54 § 2b – sodno tajništvo tožeče stranke, ki so se odločile za elektronsko vlaganje vlog, pozvalo, naj vse pisne vloge pošiljajo Sodišču z uporabo elektronske komunikacijske storitve Sodišča (eComms).

53. Če privolijo v ta način, bodo pisna sporočila (pisma, pripombe vlade in druga pisna sporočila) iz sodnega tajništva prav tako prejemali prek sistema eComms.

54. To elektronsko vlaganje in prejemanje vse komunikacije s Sodiščem ne velja glede začasnih ukrepov ali zadev, ki jih obravnava Veliki senat.

21. Kako je mogoče uveljaviti začasne ukrepe?

55. Sodišče lahko v skladu z 39. členom svojega Pravilnika izda začasne ukrepe, ki so zavezujoči za stranke v zadevnem primeru. Začasni ukrepi se izdajo le v izjemnih primerih nepopravljive škode, ki bi nastala predvsem zaradi grozečega izgona ali izročitve, ter običajno le na zahtevo prosilca.

56. Tako lahko Sodišče na primer odloči, da mora zadevno državo obvestiti, da odstranitve prosilca ne sme izvršiti, dokler ne odloči o vlogi ali do nadaljnjega obvestila.

57. Podrobna pravila o zahtevah za začasne ukrepe so določena v praktičnem navodilu, ki ga je izdal predsednik Sodišča in ki je bilo nazadnje spremenjeno leta 2011 ter je priloženo Pravilniku Sodišča.

58. Predlogi za izdajo začasnih odredb na podlagi pravila 39 se obravnavajo pisno. Zoper zavrnitve zahtevkov na podlagi pravila 39 ni pritožbe.

59. Sodišče posebno pozornost namenja obveznostim, ki jih morajo odvetniki izpolnjevati v okviru začasnih ukrepov.

60. Zahteve morajo biti obrazložene in v njih morajo biti podrobno navedeni razlogi, na katerih temeljijo strahovi prosilca, ter narava tveganj in razlogi za domnevno nepopravljivo škodo in določbe Konvencije, ki naj bi bile ali bodo kršene.

61. Da bi Sodišče zahtevek lahko obravnavalo, je treba odločitve nacionalnih sodišč in drugih domačih organov priložiti zahtevku.

62. Zahteve za začasne ukrepe je treba poslati po telefaksu ali pošti – ne po elektronski pošti – čim prej po končni nacionalni odločbi, izjemoma pa tudi pred sprejetjem končne odločitve, če je položaj kritičen, da bi lahko imelo Sodišče dovolj časa za odgovor, preden bi bilo prepozno.

63. Sodišče ima za zahtevke za začasne ukrepe posebno številko telefaksa: +33 (0)3 88 41 39 00, ki je na voljo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zahtevki, poslani po 16. uri, bodo običajno obravnavani šele naslednji delovni dan. Odvetniki, ki zahtevajo začasne ukrepe, morajo odgovoriti na vsa pisma in zahtevke za informacije, poslane s strani sodnega tajništva, kot nujne. O predlogih za izdajo začasnih odredb se običajno odloči v 24 do 48 urah.

64. Če je mogoče, morajo odvetniki Sodišče obvestiti o datumu in uri, ko naj bi se začel postopek izgona, odstranitve ali izročitve oziroma ko bo izvršena odločba, ki jo želijo preprečiti.

65. Ko je zahteva za začasne ukrepe vložena, naj jo prosilec ali njegov odvetnik spremlja.

66. Zlasti je bistveno, da se Sodišče nemudoma obvesti o vsaki spremembi upravnega statusa ali drugih statusov prosilca (na primer pridobitev dovoljenja za prebivanje ali vrnitev v izvorno državo).

67. V primeru izgube stika s svojo stranko mora predstavnik prosilca nemudoma prevzeti pobudo in o tem obvestiti Sodišče.

68. Če je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, je treba Sodišče obvestiti o tem, ali se bo še naprej vztrajalo pri osnovnem zahtevku.

22. Kakšne so zahteve glede pisnih pripomb (člen 38 Pravilnika Sodišča)?

69. Pisne pripombe bodo potrebne le, če vloga ni očitno nedopustna ali se šteje za ponavljajočo se in bo sodno tajništvo odvetnika obvestilo, da jo bo posredovalo vladi, ki predstavlja toženo stranko.

70. Od januarja 2019 je Sodišče poskusno uvedlo novo prakso, ki vključuje posebno, nepravdno fazo za tožbe, ki so bile sporočene vladi tožene stranke, da bi se spodbudile zgodnje prijateljske poravnave.

71. Kadar je zadeva posredovana vladi, sta torej v postopku dve ločeni fazi. Najprej 12-tedenska faza, ki ni pravdna. Tajništvo bo pogosto predlagalo podlago za takojšnjo sklenitev prijateljske poravnave, zlasti če se vloga nanaša na vprašanja, o katerih že obstaja uveljavljena sodna praksa Sodišča. Stranke bodo nato pozvane, naj Sodišče obvestijo, ali želijo sprejeti predlog sodnega tajništva za sklenitev prijateljske poravnave.

72. Če sodno tajništvo takega predloga ni podalo, stranke pozove, naj navedejo, ali imajo lastne predloge za sporazumno rešitev zadeve, in naj jih predložijo na zaupni podlagi. Če je poravnava dosežena, bo Odbor ministrov nadzoroval njeno izvajanje.

73. Tudi če tožeča stranka ne sprejme predloga sodnega tajništva za sporazumno poravnavo, lahko vlada tožene stranke še vedno poskuša zaključiti postopek na podlagi enostranske izjave, pogosto pod podobnimi pogoji, kot jih je prvotno predlagalo tajništvo. Dodatne podrobnosti o enostranskih izjavah so določene v nadaljevanju.

74. Drugič, če stranke ne dosežejo poravnave v začetnem 12-tedenskem roku, ki se lahko podaljša, če se poravnava zdi verjetna, in tudi ni predlagana nobena enostranska izjava, se začne pravdna faza, ki vključuje izmenjavo izjav med strankami.

75. V pravdni fazi mora vlada tožene stranke v 12 tednih predložiti svoje pripombe o dopustnosti in vsebini, s sklicevanjem na vprašanja Sodišča, ki jih pripravi sodno tajništvo.

76. Če je bila zadeva sporočena takoj po njeni vložitvi, bo tožena vlada dodatno pozvana, da pripravi svojo izjavo o dejstvih, glede katere bo odvetnik tožeče stranke prav tako pozvan, da se o njej izjavi. Sodišče bo kot resnično sprejelo vsako dejstvo, ki ne bo izpodbijano.

77. Kadar se zadeve sporočijo vladi tožene stranke po tem, ko so bile v postopku pred Sodiščem že daljše obdobje, sodno tajništvo običajno pripravi povzetek dejstev, glede katerega lahko še vsaka stranka zahteva popravke. To je običajno, kadar je bila tožba vložena pred spremembo pravila št. 47 leta 2014, ki je poostrila zahtevo, da morajo tožeče stranke svoje očitke osredotočiti v obrazcu tožbe.

78. Sodno tajništvo bo pripombe tožene vlade posredovalo odvetniku tožeče stranke v odgovor, običajno z rokom šestih tednov.

79. Pisne pripombe se lahko vložijo le v roku, ki ga določi predsednik senata ali sodnik poročevalec. Lahko se zaprosi za podaljšanje roka, vendar le pred iztekom prvotnega roka.

80. Vlade pogosto zaprosijo za podaljšanje roka in jim je to odobreno. Zanj lahko zaprosijo tudi pritožniki.

81. Praktična navodila, spremenjena septembra 2014, določajo postopek za take vloge. Kadar način komunikacije v elektronski obliki ni sprejet, je treba vse dokumente in pripombe, ki jih zahteva Sodišče, poslati po pošti v treh izvodih.

82. Zahteve za pisne vloge, določene v členih od 10 do 13 praktičnih smernic (z naslovom »Oblika« – Form), morajo biti upoštevane. Upoštevajte, da je treba v primeru, če pisne vloge obsegajo več kot 30 strani, navesti kratek povzetek.

83. Glede vsebine pripomb Sodišče upošteva določen postopek.

84. Odvetnik tožeče stranke mora Sodišče obvestiti o vsakršnem razvoju nacionalne zakonodaje, bodisi zakonodajnem bodisi tistem, ki izhaja iz sodne prakse, nanašajoče se na predmet tožbe. Odvetniki morajo nemudoma odgovoriti na vsa pisma, poslana iz sodnega tajništva. Zaradi zamude ali neodgovora na dopise sodnega tajništva lahko Sodišče izbriše tožbo s seznama zadev ali jo razglasi za nedopustno.

85. Če Sodišče ni obveščeno o pomembnih dejstvih, kot je smrt tožeče stranke, se to lahko šteje za zlorabo pravice do individualne tožbe.

23. Kako je treba vložiti zahtevek za pravično zadoščenje?

86. Zahtevke za pravično zadoščenje je treba vložiti istočasno s tem, ko odvetnik tožeče stranke predloži svoje pisne pripombe v odgovor na pripombe vlade. Vložiti jih je treba v skladu s 60. členom Pravilnika in praktičnimi navodili, ki jih je predsednik Sodišča izdal marca 2007.

87. Čeprav to ni obvezno, je glede na merilo upravičenosti v zvezi z odškodnino priporočljivo, da tožeče stranke v svoji vlogi navedejo škodo, ki jim je bila povzročena. Tožba se lahko razglasi za nedopustno, če Sodišče meni, da prosilec ni utrpel »nobene znatne škode « (glej člen 35(3)(b) Konvencije).

88. Ker obrazec vloge ne vsebuje odstavka v zvezi s finančno škodo, bo treba to točko razviti – če si vprašanje zasluži pozornost – v 20-stranskem dokumentu, ki se lahko priloži vlogi.

89. Zahtevkom za pravično zadoščenje, ki morajo biti v celoti dokumentirani, se lahko ugodi le, če notranje pravo države tožene stranke omogoča le delno povračilo za kršitve Konvencije in če Sodišče meni, da je to potrebno.

90. Sodišče zahteva, da so zahtevki za pravično zadoščenje podrobno navedeni in da so jim priložena vsa dokazila. Če zahtevki niso podrobno navedeni in utemeljeni, odškodnina ne bo priznana.

91. Pravično zadoščenje se lahko dodeli za tri vrste škode: premoženjsko škodo, nepremoženjsko škodo (nadomestilo za tesnobo, neprijetnosti in negotovost, ki so posledica kršitve) ter stroške in izdatke.

92. V zvezi z denarno škodo se lahko sodišče na podlagi pravičnosti odloči, da ne bo dodelilo odškodnine za celotno utrpelo škodo, ali celo, da ne bo dodelilo nobene odškodnine.

93. Sodišče lahko odškodnino prav tako dodeli pravni osebi za nepremoženjsko škodo, kot je škoda na ugledu družbe, negotovost pri načrtovanju, motnje pri upravljanju družbe ter tesnoba in neprijetnosti članov upravnih organov družbe (glej na primer zadevo Comingersoll v. Portugalska, pritožba št. 35382/97, sodba z dne 6. aprila 2000). Takšna izguba ima lahko subjektivne in objektivne elemente ter je ni mogoče natančno ovrednotiti.

94. Načelo, ki se uporablja pri zahtevkih za pravično zadoščenje, je restitutio in integrum: da je treba vlagatelju zagotoviti položaj, v kakršnem bi bil, če do kršitve ne bi prišlo. To načelo je določeno v praktičnih navodilih in razvito v sodni praksi Sodišča.

95. Kar zadeva nepremoženjsko škodo, bo Sodišče opravilo oceno na podlagi pravičnosti. Odvetniki morajo objektivno oceniti zahtevano odškodnino v okviru premoženjske in nepremoženjske škode, vendar se morajo zavedati, da lahko sodišče tudi v primeru, ko zahtevek temelji na dokazni dokumentaciji, prisodi nižji znesek od zahtevanega.

96. Če zahtevek za pravično zadoščenje ni vložen, sodišče ne bo dodelilo nobene odškodnine.

97. Odškodnina za nepremoženjsko škodo je neobdavčena, odškodnina za premoženjsko škodo pa je lahko obdavčena. Nagrade za stroške in izdatke so za pritožnika neobdavčene, vendar so zneski, ki jih odvetniki prejmejo kot plačilo, lahko obdavčeni.

24. Se lahko stroški in izdatki povrnejo?

98. Nadomestilo stroškov in izdatkov se razlikuje od drugih priznanj pravičnega zadoščenja. Obravnavano je tudi v smernicah za prakso in obsežni sodni praksi Sodišča. Če se Sodišče odloči, da bo odobrilo nadomestilo v zvezi s stroške in izdatki, se izračuna in dodeli v evrih. Vključuje lahko stroške pravne pomoči, pa tudi pravdne stroške, kot so sodne takse.

99. Sodišče lahko odredi povračilo stroškov in izdatkov, ki jih je imel prosilec, ko je poskušal preprečiti kršitve ali doseči odškodnino tako v nacionalnem postopku kot v postopku pred Sodiščem.

100. Kot je določeno v praktičnih navodilih, Sodišče pri izračunu povračila upošteva tri ključna načela stroškov in izdatkov. Zahtevkom bo ugodilo le, če so stroški in izdatki dejansko nastali, če so bili potrebni za preprečitev kršitve ali pridobitev odškodnine zanjo ter če so razumni glede višine in v celoti podprti z dokazi. V zvezi z odvetniškimi honorarji mora vlagatelj dokazati, da so bili honorarji plačani ali da jih je bilo treba plačati po zakonu.

101. Sodišče ima pri dodelitvi odvetniških stroškov diskrecijsko pravico, zaradi česar se pogosto dodeli nižji znesek od zneska, ki ga je zahteval tožnik, tudi če so zahtevki dokazani in podprti z računi in izjavami o honorarjih. Sodišče ni vezano na nacionalna pravila glede izračuna odvetniških honorarjev.

102. Sodišču je treba predložiti podrobna poročila o honorarjih in/ali račune, vključno s potrditvijo, da so bili prejeti, kot je izjava zadevnega odvetnika, ki potrjuje plačilo.

103. Sodišče ne bo odredilo povračila honorarjev, ki jih je prosilec plačal v zvezi z notranjimi postopki, če te pristojbine niso bile povezane s kršitvijo Konvencije, ki jo je ugotovilo Sodišče.

104. Odvetnik bo zato moral natančno pojasniti naravo opravljenih storitev, zlasti tistih, ki so bile namenjene izključno navajanju kršitev, opisanih v različnih pisnih vlogah pred domačimi sodišči in očitno tudi pred Sodiščem.

105. Glede na navedeno odvetniki ne smejo biti presenečeni, da Sodišče pogosto zmanjša nagrade iz tega naslova, čeprav se zdi, da je zahtevek utemeljen.

106. Plačilo odškodnine ter stroškov in izdatkov, ki jih je dodelilo Sodišče, se lahko izvede neposredno na pritožnikov bančni račun ali na račun njegovega odvetnika, odvisno od navodil, poslanih sodnemu tajništvu.

25. Kdaj in kako potekajo obravnave pred Sodiščem?

107. Zaslišanja pred Sodiščem potekajo le v izjemnih okoliščinah. V večini primerov obravnave ne bo, saj postopek pred Sodiščem ponavadi poteka pisno.

108. V nekaterih primerih zaslišanja vendarle potekajo pred senati. Zaslišanja so obvezna v zadevah pred Velikim senatom.

109. V členih od 63 do 70 Pravilnika Sodišča je določeno, kako potekajo obravnave.

110. Zaslišanja so načeloma javna, razen izjem, določenih v Pravilniku. Obravnave običajno trajajo dve uri.

111. Ni potrebno, da so tožniki osebno navzoči.

112. Zagotovljeno je simultano tolmačenje v angleškem in francoskem jeziku, vendar lahko odvetniki z dovoljenjem Sodišča uporabljajo uradni jezik ene od držav članic Sveta Evrope.

113. Pisne vloge in/ali opombe, na katere se bo sodišče oprlo, mora sodno tajništvo prejeti najpozneje v 24 urah pred obravnavo, da jih je mogoče posredovati tolmačem. Takšnih pisnih vlog na zaslišanju ni treba dosledno upoštevati.

114. Pisnih pripomb na obravnavah ni mogoče vložiti, razen če to zahteva Sodišče.

115. Trajanje obravnave določi predsednik, v dogovoru s strankami pred obravnavo. Ponavadi je vsaki stranki na začetku na voljo 30 minut, vsaka stranka pa ima nato na voljo še dodatnih 10 minut za odgovor.

116. Po navedbah strank in morebitnih vprašanjih članov se običajno napravi odmor za člane senata, ko se lahko tudi odvetniki pripravijo na odgovore na vprašanja.

117. Odvetnikom ni treba nositi halj, vendar to lahko storijo, če želijo.

118. Potni stroški tožečih strank bodo povrnjeni, če bo sodišče odločilo v škodo tožene vlade. Vsa zaslišanja se snemajo in jih je mogoče prenašati v živo ali si jih ogledati po dogodku.

26. Ali je mogoče zahtevati, da se zadeva predloži Velikemu senatu, in če je, kako?

119. V skladu s členom 43 Konvencije zahteve za predložitev zadeve Velikemu senatu analizira pet sodnikov Velikega senata. Zahtevo je treba vložiti v treh mesecih od izdaje sodbe senata. Zahtevkom se ugodi le, če je zadeva vsaj v nekaterih pogledih izjemna. Senat bo to zahtevo upošteval pri obravnavi prošenj za predložitev. Odločitve senata, da je pritožba nedopustna, ugotovitve senata o dejstvih in odločitve, ki uporabljajo uveljavljeno sodno prakso, ne morejo biti predložene Velikemu senatu.

120. Med 1. novembrom 1998 (ko je začel veljati Protokol št. 11) in oktobrom 2011 je senat analiziral 2129 zahtevkov za predložitev zadeve. Sprejetih jih je bilo le 110 in so pripeljali do predložitve zadeve Velikemu senatu. (Glej »Splošna praksa, ki jo uporablja senat Velikega senata pri odločanju o zahtevah za predložitev zadeve v skladu s 43. členom Konvencije« – The general practice followed by the panel of the Grand Chamber when deciding, ki jo je Sodišče objavilo oktobra 2011.)

27. Ali lahko pritožniki pridobijo pravno pomoč v zvezi s postopkom pred Sodiščem?

121. Sodišče ne dodeli pravne pomoči na začetku postopka. V poznejših fazah postopka, ko Sodišče odloči, da bo tožbo posredovalo vladi tožene stranke, da bi pridobilo njeno pisno mnenje oziroma pripombe, lahko prosilci prejmejo pravno pomoč, če si ne morejo privoščiti najema odvetnika in če Sodišče meni, da je takšno pomoč treba odobriti za pravilno vodenje zadeve.

122. V členih od 100 do 105 Pravilnika Sodišča so določene podrobnosti take pravne pomoči.

123. Predsednik senata lahko pravno pomoč odobri šele po tem, ko tožena vlada predloži svoje pisne pripombe na tožbo.

124. Tožeča stranka mora izpolniti in nacionalni organi morajo potrditi izjavo, v kateri so navedeni dohodek, finančna sredstva in finančne obveznosti do vzdrževanih družinskih članov.

125. Predsednik senata lahko vlado nasprotne stranke pozove, naj predloži pripombe na prošnjo za pravno pomoč.

126. Sodni tajnik bo stranke obvestil o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči. Določil bo veljavne pristojbine in morebitna ustrezna plačila za potne stroške, stroške nastanitve in druge stroške.

127. Opozoriti je treba, da je znesek, dodeljen v obliki pravne pomoči, nizek in predstavlja le prispevek k stroškom postopka. Vsi zneski, prejeti z naslova pravne pomoči, bodo odšteti od odškodnine, ki se lahko dodeli v obliki pravičnega zadoščenja za stroške in izdatke.

28. Ali se lahko zadeve, predložene Sodišču, poravnajo?

128. V členu 62 Pravilnika Sodišča so določeni pogoji, pod katerimi se lahko sklene sporazum med tožečo stranko in vlado, ki je tožena stranka, da se njun spor konča.

129. Sodišče stranke vedno spodbuja k sklenitvi sporazumne poravnave.

130. Pogajanja o poravnavi so zaupna in se lahko končajo s finančnim plačilom za popolno rešitev zadeve, če Sodišče meni, da zaradi spoštovanja človekovih pravic ni treba zahtevka še naprej obravnavati. Sodišče je v primerih poravnav le redko ugotovilo, da bi bilo obravnavo zadeve treba še nadaljevati.

131. Odvetniki imajo ključno vlogo pri pogajanjih o poravnavi. Svojim strankam morajo znati svetovati, ali naj poravnavo sprejmejo, zlasti tudi glede zneska morebitne ponudbe tožene vlade.

29. Kaj je enostranska izjava?

132. Če ni bila dosežena prijateljska poravnava, lahko tožena vlada Sodišču v skladu s členom 62A Pravilnika predloži enostransko izjavo. S takšno izjavo tožena vlada prizna, da je bila Konvencija kršena, in se zaveže, da bo pritožniku zagotovila ustrezno pravno sredstvo.

133. Enostranska izjava se običajno predloži po neuspešnih pogajanjih o prijateljski poravnavi in se jo lahko predlaga v nepravdni fazi postopka (glej zgoraj) ali v fazi postopka, ki obravnava samo vprašanje zadoščenja.

134. Predložitev enostranske izjave je javna (drugače kot zaupna pogajanja o poravnavi, ki se vodijo z namenom sklenitve prijateljske poravnave).

30. Koristne publikacije Sodišča

135. Na spletišču Sodišča so na voljo številne publikacije, ki bodo za odvetnike zanimive med pripravo vloge in v postopkih pred nacionalnimi sodišči.

a) Informativni list o sodni praksi

Ta mesečna publikacija vsebuje povzetke zadev (sodbe, odločitve o dopustnosti, sporočene zadeve in zadeve v obravnavi pred Velikim senatom), ki se štejejo za posebej zanimive. Vsak povzetek je razvrščen po členih Konvencije, na katere se zadeva nanaša, in po ključnih besedah. Sodna praksa vsebuje tudi novice o Sodišču in publikacije Sodišča.

b) Vodnik o dopustnosti

Ta praktični vodnik o merilih dopustnosti je namenjen predvsem odvetnikom, ki zadevo nameravajo predložiti Sodišču. V njem so določeni pogoji za dopustnost tožbe.

c) Poročila o raziskavah sodne prakse

Raziskovalna poročila so poročila, ki jih pripravi raziskovalni oddelek Sodišča. Za Sodišče niso zavezujoča. Zajemajo sodno prakso, ki se nanaša na nerešene zadeve, pa tudi na odločene zadeve.

d) Informativni listi, vodniki in poročila o sodni praksi

Tiskovna služba Sodišča pripravlja informativne liste po temah o sodni praksi Sodišča in nerešenih zadevah (informativni list o odvetniški poklicni skrivnosti je bil objavljen januarja 2018). Obstajajo tudi številni vodniki in raziskovalna poročila o sodni praksi Sodišča.

e) Skupne publikacije Sodišča in Agencije EU za temeljne pravice (FRA)

• Priročnik o evropskem pravu na področju nediskriminacije

Ta priročnik – ki sta ga Sodišče in Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) skupaj izdala v letu 2010 – je prvi celovit vodnik po evropskem nediskriminacijskem pravu. V njem so zajeti ustrezna evropska sodna praksa, kontekst in ozadje vrst diskriminacije in možnih obrambnih ukrepov ter področje uporabe prava, vključno s tem, kdo je zaščiten, in zaščitni razlogi, kot so spol, invalidnost, starost, rasa in državljanstvo. Posodobljena sodna praksa priročnika zajema obdobje od julija 2010 do decembra 2011. Posodobljena izdaja je bila objavljena leta 2018.

• Priročnik o evropskem pravu na področju azila, meja in priseljevanja

Ta priročnik – druga skupna publikacija Sodišča in FRA – je prvi izčrpen vodnik po evropskem pravu na področju azila, meja in priseljevanja. Osredotoča se na pravo, ki se nanaša na državljane tretjih držav v Evropi in zajema širok razpon tem, vključno z dostopom do azilnih postopkov, prisilnimi deportacijami, pridržanjem in omejitvami svobode gibanja.

• Priročnik o evropskem pravu o varstvu osebnih podatkov

Namen tega priročnika je služiti kot glavni referenčni vir, povečati ozaveščenost in izboljšati znanje o pravilih glede varstva podatkov v državah članicah Evropske unije in Sveta Evrope. Namenjen je pravnikom nespecialistom, sodnikom, nacionalnim organom za varstvo podatkov in drugim, ki delajo na področju varstva podatkov.

• Priročnik o evropskem pravu v zvezi z otrokovimi pravicami

Ta priročnik, objavljen leta 2015, je zbirka prava Sveta Evrope in Evropske unije, ki se nanaša na varstvo in ozaveščanje o otrokovih pravicah.

• Priročnik o evropskem pravu dostopa do pravnega varstva

V tem priročniku, objavljenem leta 2016, so povzeta glavna vprašanja v zvezi z dostopom do pravnega varstva, tako da je opisana zakonodaja, vključno s sodno prakso na tem področju.

f) Knjižnica Sodišča

Knjižnica, ustanovljena leta 1966, je ustvarila obsežno zbirko splošne literature o človekovih pravicah. Dostopna je po predhodni najavi.

g) Podatkovna zbirka HUDOC, ki je na voljo na spletni strani Sodišča

Podatkovna zbirka HUDOC omogoča dostop do sodne prakse Sodišča, Evropske komisije za človekove pravice in Odbora ministrov. Pravna vprašanja, obravnavana v vsaki zadevi, so povzeta v seznamu ključnih besed. Ključne besede so vzete iz leksikona izrazov iz besedila Konvencije in njenih protokolov.

h) Program HELP (glej vprašanje 14)

III. VSEBINA IN IZVAJANJE SODB SODIŠČA V ZADEVAH POSAMEZNIH PRITOŽB – PRITOŽBE ZOPER TAKE SODBE

31. Ali se je zoper sodbe Sodišča mogoče pritožiti?

136. Zoper odločbe o nedopustnosti in sodbe, ki jih izdajo odbori ali Veliki senat, ni pritožbe. Če je sodbo izdal senat, lahko stranke vseeno zahtevajo, da se zadeva predloži Velikemu senatu v ponovno obravnavo. Takšna ponovna obravnava je izjemoma mogoča (glej vprašanje 26).

32. Kakšna je glavna vsebina sodbe Sodišča?

137. Sodišče v sodbi navede, ali je bila s strani tožene države storjena kršitev, in če je bila, kateri členi Konvencije ali protokolov so bili kršeni. Glede na naravo kršitve lahko Sodišče državi odredi, naj sprejme splošne ali posebne ukrepe. Če je pritožnik vložil zahtevek za pravično zadoščenje, Sodišče tudi navede, ali bo pritožnik od države tožene stranke prejel takšno odškodnino (običajno v denarni obliki). Sodišče lahko prisodi tudi sodne stroške in zamudne obresti.

33. Kaj še lahko vsebuje sodba Sodišča?

138. V primerih sistemskih pomanjkljivosti, običajno zakonodajne narave, lahko Sodišče določi zakonodajo, ki bi jo država morala sprejeti, spremeniti ali razveljaviti. V izjemnih primerih lahko Sodišče odredi posebne ukrepe in določi rok za to dejanje. Pri sprejemanju zakonodaje države zavezuje Konvencija, kot jo razlaga Sodišče, ob upoštevanju proste presoje. V izjemnih primerih lahko Sodišče od države zahteva, da sprejme poseben posamični ukrep, na primer obnovo nepravičnega postopka, izpustitev prosilca iz pripora ali izvršitev pravice prosilca do stika z otrokom, nad katerim ima skrbništvo. Sodišče ni pristojno razveljaviti nobenega nacionalnega zakona ali sodbe (glej vprašanje 36).

34. Kaj je pilotna sodba?

139. Postopek pilotne sodbe se uporabi, kadar Sodišče prejme večje število zahtevkov, ki izhajajo iz istega temeljnega vzroka, ali kadar dejstva v vlogi razkrivajo obstoj strukturnega ali sistemskega problema ali druge podobne motnje v delovanju zadevne države, ki bi lahko privedle do podobnih zahtevkov. Sodišče lahko izbere eno ali več vlog za prednostno obravnavo, preostale pa odloži. Pri obravnavi si bo Sodišče prizadevalo doseči rešitev, ki bo presegala konkretno zadevo, tako da bo zajela vse podobne zadeve, ki se nanašajo na isto vprašanje. Sodišče bo ob izreku pilotne sodbe državi naložilo izpolnitev svoje obveznosti iz člena 46, tako da uskladi svojo zakonodajo z zahtevami iz Konvencije, s čimer se vsem drugim dejanskim ali potencialnim prosilcem odobri pomoč in se reši tudi čakajoče primere. Če država ne bo ustrezno ukrepala, je mogoče pričakovati, da bo Sodišče ugotovilo kršitve v vseh preloženih vlogah. Sodišče lahko kadarkoli med postopkom pilotne sodbe prouči katero od odloženih vlog, če to zahtevajo interesi pravilnega vodenja sodstva. Če stranke v pilotni zadevi sklenejo prijateljsko poravnavo, mora taka poravnava vsebovati izjavo države o izvajanju splošnih ukrepov, opredeljenih v pilotni sodbi, in določiti odškodnino, ki jo je treba zagotoviti drugim dejanskim ali potencialnim vlagateljem. Izvajanje pilotnih sodb je prednostna naloga Odbora ministrov Sveta Evrope.

35. Kako se lahko začne postopek pilotne sodbe?

140. Sodišče po uradni dolžnosti odloči, ali bo začelo postopek pilotne sodbe. Lahko pa odvetnik zahteva, da Sodišče sprejme postopek pilotne sodbe, če je zadeva tožeče stranke reprezentativna za številne druge zadeve z enakim temeljnim razlogom v nacionalnem pravu.

36. Ali lahko Sodišče razveljavi zakone ali odločbe nacionalnih sodišč, ki kršijo Konvencijo?

141. Ne; Sodišče lahko zgolj ugotovi, da določena dejanja, opustitve, zakoni ali odločbe nacionalnih sodišč s strani države kršijo Konvencijo. Takih dejanj ne more razveljaviti ali razglasiti za nična, vendar je tožena država vezana na ugotovitve Sodišča. Glavna cilja Odbora ministrov (Comittee of Ministers, CM) Sveta Evrope sta izvajanje nadzora nad izvrševanjem sodb Sodišča in zagotavljanje, da se nadaljnje kršitve Konvencije končajo ter da do takšnih kršitev v prihodnje ne prihaja več.

37. Kdo izvršuje sodbe Sodišča?

142. Za izvrševanje sodb Sodišča je odgovorna zadevna država toženka. To izvrševanje nadzira Odbor ministrov (Comittee of Ministers, CM). Sodišče običajno v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe dodeli pravično odškodnino, po plačilu katere imajo države glede preostalega možnost proste presoje, razen v zvezi s posebnimi ukrepi ali dejanji, ki jih odredi Sodišče. V vsakem primeru so države dolžne zagotoviti odpravo obstoječih kršitev Konvencije in preprečiti prihodnje kršitve.

38. Kaj mora storiti država, če je Sodišče ugotovilo, da ena ali več odločb nacionalnih sodišč ali upravni akti kršijo Konvencijo?

143. Država mora zagotoviti, da se posledice kršitev za pritožnika izbrišejo, ali drugače, da se v največji možni meri doseže vrnitev v prejšnje stanje – tj. sprejeti t. i. individualne ukrepe (glej zlasti priporočilo CM (2000)2 državam članicam in pravilo 6 Pravilnika CM o nadzoru izvrševanja). Pravna sredstva so lahko različnih oblik, odvisno od ugotovljenih kršitev, položaja prosilca ter narave in obsega kakršnegakoli pravičnega zadoščenja, ki ga je dodelilo Sodišče (lahko, na primer, zagotovi popolno nadomestilo za izgubo priložnosti ali nastalo premoženjsko oziroma nepremoženjsko škodo).

144. Od držav se lahko, na primer, zahteva, da zagotovijo:

• ponovno odprtje postopka (obnova) glede izpodbijanih odločb/sodb (denimo v primerih, ki se nanašajo na nepoštene ali drugače nepravične postopke, zlasti v kazenskih zadevah);
• ponovno proučitev zadev na drugačen način (pogosto v družinskih zadevah, kjer je pravnomočnost relativna);
• možnost dodelitve odškodnine (na primer za izgubo priložnosti (lucrim cessans), če obnove postopka v civilni ali upravni zadevi ni mogoče izvesti – glej spodaj);
• razveljavitev odločb o izgonu, ki kršijo Konvencijo, po možnosti v kombinaciji z drugimi ukrepi, kot je izdaja dovoljenja za prebivanje;
• začetek/obnovo/nadaljevanje kazenskih preiskav v primerih, ki vključujejo kršitve členov 2 in 3 Konvencije;
• uničenje osebnih podatkov, ki jih je država zbrala v nasprotju s Konvencijo;
• izvršitev neizvršenih domačih sodb;
• premestitev oseb, ki so v nečloveškem priporu, v ustrezne prostore za pridržanje;
• vrnitev sodnika na vrhovno sodišče.

145. Pravica do obnove nepoštenega ali drugače nepravičnega kazenskega postopka je splošno priznana. Številne države imajo tudi pravila za obnovo upravnih postopkov ali sodnih postopkov v civilnih in upravnih zadevah po neugodni sodbi sodišča (ob ustreznem upoštevanju zahtev pravne varnosti in pravic dobrovernih tretjih oseb).

146. Če kršitev vpliva na druge primere ali situacije, mora država sprejeti tudi splošne ukrepe za ustavitev teh kršitev, na primer tako, da pravico do obnove postopka razširi tudi na take primere in prepreči nove kršitve v prihodnosti, na primer s spremembo domače sodne prakse, upravne prakse ali ustrezne zakonodaje (glej tudi 39. in 40. vprašanje, priporočili CM (2004)5 in (2004)6 ter pravilo 6 Pravilnika CM (Odbora ministrov) o nadzoru izvrševanja).

39. Kaj mora storiti država, če sodba Sodišča razkrije, da domača zakonodaja krši Konvencijo?

147. Država bo morala najprej proučiti, ali se je mogoče kršitvi Konvencije izogniti (v obravnavanem primeru in vseh prihodnjih primerih) z razlago zadevne nacionalne zakonodaje v skladu s Konvencijo. Če to ni mogoče, mora država spremeniti zakonodajo, ob upoštevanju sodbe Sodišča. Izbira korektivnega ukrepa bo podlaga za akcijski načrt za izvršitev, ki ga je treba predložiti CM najkasneje v šestih mesecih po pravnomočnosti sodbe, ta akcijski načrt pa bo služil kot podlaga za nadzor, ki ga bo CM izvajal nad izvrševanjem sodbe (glej tudi vprašanje 42).

40. Kaj mora storiti država, če je v sodbi Sodišča razkrito, da ustava države krši Konvencijo?

148. Obveznost toženih držav, da spoštujejo sodbe Sodišča, je brezpogojna in nacionalno ustavno pravo mora biti prav tako skladno z zahtevami Konvencije, kot jih razlaga Sodišče v sodbah, izrečenih proti državi. Vprašanje, ali država meni, da je Konvencija na enaki ravni kot njena ustava ali pod njo, je pomembno predvsem za dodelitev odgovornosti za to ponovno razlago nacionalnemu ustavnemu sodišču ali nacionalnemu zakonodajalcu. Država bi torej morala spremeniti ustrezno določbo svoje ustave, razen če jo je mogoče razlagati na način, ki je skladen s Konvencijo (številne spremembe ustav so bile izpeljane tudi zato, da bi se v celoti uveljavile sodbe Sodišča – na primer v Armeniji, Grčiji, na Madžarskem, Slovaškem in v Turčiji).

41. Kdo nadzoruje državno izvrševanje sodb Sodišča?

149. Za nadzor nad izvrševanjem sodb Sodišča je odgovoren Komite ministrov Sveta Evrope (CM). Pri tem mu pomaga Oddelek za izvrševanje sodb Sodišča. Za nekaj splošnih informacij je na voljo letno poročilo, ki lahko zagotovi koristno ozadje in statistične podatke https://rm.coe.int/annual-report-2019- -1/16809e1c59. Vlagatelj nima pravice do udeležbe na sejah Odbora, vendar ima v skladu s členom 9 Pravilnika Komiteja za nadzor https://rm.coe. int/16806eebf0 možnost, da pisno naslovi CM, če pravično zadoščenje ni bilo izplačano ali če posamezni ukrepi niso bili sprejeti.

150. Tega ni mogoče storiti v zvezi s splošnimi ukrepi.

42. Kakšen je pristop Odbora ministrov k njegovi nadzorni dolžnosti?

151. Nadzor je načeloma javen in temelji na dvotirnem postopku. Novi primeri se hitro razvrstijo v standardni ali okrepljeni nadzor. Okrepljeni nadzor je pridržan za primere, ki zahtevajo nujne individualne ukrepe, za pilotne sodbe, meddržavne primere ali primere, ki razkrivajo – kot jih neposredno opredeli Sodišče v sodbi ali pozneje v postopku sam CM – večja strukturna ali zapletena vprašanja. Specializiran pododbor CM za človekove pravice (CMDH) se osredotoča na zadeve pod okrepljenim nadzorom, vendar izvajanje vseh zadev spremlja Oddelek za izvrševanje sodb sodišča.

152. Nadzor temelji na akcijskih načrtih, ki jih predložijo države, in, ko se izvrševanje konča, na poročilih o ukrepih. Na spletni strani o postopku nadzora lahko pritožniki in njihovi predstavniki, nevladne organizacije in nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic (varuhi človekovih pravic, raziskovalni inštituti in druge podobne ustanove, opredeljene v nacionalni zakonodaji) predložijo sporočila CM- -ju, kot je določeno v 9. členu Pravilnika CM o nadzoru izvrševanja.

153. Izvrševanje zadev pod okrepljenim nadzorom se podrobneje prouči na sejah Odbora za spremljanje, običajno na četrtletnih sestankih CMDH. CM zagotavlja spodbude, priporočila ali druge spodbude za pospešitev in olajšanje izvršbe. Pri zadevah pod standardnim nadzorom je CM načeloma omejen na seznanitev z akcijskimi načrti, ki jih je predložila država, ki se je odzvala.

154. Oddelek za izvrševanje sodnih odločb zagotavlja pomoč in nasvete CM ter spremlja izvrševanje sodb Sodišča v vseh zadevah, da bi pomagal reševati težave pri izvrševanju. Stanje izvrševanja v vseh nerešenih zadevah je predstavljeno na spletni strani Oddelka. Oddelek se redno posvetuje z obravnavanimi državami, zlasti v zvezi s pripravo akcijskih načrtov, ter nudi različne oblike podpore in pomoči, kadarkoli je to zahtevano, vključno z večstranskimi sestanki, ki vsem vpletenim državam članicam omogočajo izmenjavo izkušenj, pri čemer sodelujejo strokovna telesa.

43. Kje je mogoče pridobiti informacije o nerešenih zadevah, statusu izvršbe in drugih pomembnih zadevah?

155. Seznam vseh nerešenih zadev, vključno s povzetkom stanja njihovega izvrševanja, je na voljo na spletni strani Oddelka za izvrševanje sodnih odločb. Odločbe CM in predložena sporočila so načeloma javni (glej 8. člen Pravilnika o nadzoru izvrševanja s strani CM) in so objavljeni tako na spletni strani na spletišču Oddelka (večinoma za vsak primer posebej) kot na spletišču CM (večinoma na podlagi sestankov). Nov iskalnik, podoben iskalniku HUDOC za sodbe Sodišča, omogoča iskanje zadev, ki so predmet izvršitev. Oddelek objavlja tudi drugo gradivo, pomembno za izvršbo, vključno z informacijami o priporočilih CM državam članicam in rezultati večstranskih okroglih miz ali drugih podobnih dogodkov. Povezava na spletišče CM: www.coe.int/cm; povezava na spletno stran Oddelka: https://www.coe.int/en/web/execution.

44. Kaj je mogoče storiti, če država ne izpolni svoje dolžnosti izplačila denarnega nadomestila prosilcu ali če ni ustrezno odpravila kršitve Konvencije?

156. Veliko večino dodeljenih pravičnih zadoščenj zadevne države izplačajo nemudoma. Kadar pa plačilo ni izvedeno v roku, določenem v sodbi, ki je običajno tri mesece od dneva, ko sodba postane pravnomočna, je treba plačati zamudne obresti, kot je določeno v sodbi Sodišča. Če je plačilo kljub temu nujno, mora zadevni odvetnik o tem obvestiti ustrezne državne organe in po potrebi zadevo predložiti tudi CM-ju v skladu s postopkom iz člena 9(1).

157. Podobno bi moral odvetnik, če posamezni ukrepi niso bili sprejeti ali če se pojavijo druge težave, na to čim prej opozoriti CM, bodisi s pripombami na akcijske načrte ali poročila o ukrepih bodisi z ločenimi vlogami v skladu s členom 9(1). Če je kršena pravica ali svoboščina takšna, da se ji vlagatelj lahko odpove, so take pritožbe pomembne za zagotovitev ustreznih odzivov CM (vsi prosilci ne želijo, da bi se na primer nepravični kazenski postopki obnovili, zato CM ne bo proučil morebitnih ovir za obnovo postopka na lastno pobudo). Če pravica ni takšne narave, na primer v številnih primerih kršitev členov 2 in 3, bo CM po drugi strani po uradni dolžnosti spremljal vprašanje posameznih ukrepov (na primer, da bi zagotovil učinkovito kazensko preiskavo za izvedbo ustrezne preiskave za identifikacijo in po potrebi kaznovanje odgovornih državnih uslužbencev).

158. Če gre za nadaljevanje kršitve ali če se lahko ovire, na katere se naleti, obravnavajo kot nova dejstva, ki sprožajo nova vprašanja v zvezi s pravicami in svoboščinami, varovanimi v členih od 2 do 18 Konvencije, je mogoče vložiti tudi novo pritožbo pri Sodišču (glej Bochan proti Ukrajini (št. 2) [VS] št. 22151/08). Za številna vprašanja restitutio in integrum se lahko šteje, da ne sodijo na področje uporabe pravic, varovanih s temi členi (na primer pravica do povrnitve neupravičeno razveljavljenega dovoljenja za prebivanje ali pravica do obnove nepravičnega kazenskega postopka), zato so možnosti za uspeh novih tožb na Sodišču zelo omejene. Če bodo pri Sodišču take tožbe vložene, bo CM verjetno počakal na njihov izid, preden bo izvajal nadaljnji nadzor.

159. Če se splošni ukrepi ne sprejmejo takoj ali so kako drugače nezadostni za odpravo ugotovljenih kršitev, lahko CM uporabi različna orodja, ki jih ima na voljo – glej na primer povzetek v letnem poročilu CM za leto 2014 – da bi spodbudil skladnost s predpisi. Če običajna orodja za podporo postopku izvrševanja ne bodo uspešna pri reševanju zadev, lahko CM sprejme več ukrepov, običajno v obliki začasne rešitve, ki lahko vključuje tudi izjavo, da država ne spoštuje svojih obveznosti iz Konvencije in/ali kot država članica Sveta Evrope. Od leta 2010, ko je začel veljati Protokol št. 14, je CM pooblaščen, da od Sodišča zahteva izjavo (v skladu s členom 46(4) Konvencije), da država ne spoštuje svojih obveznosti. V primeru Mammadov proti Azerbajdžanu, http://hudoc. echr.coe.int/eng/?i=001-193543, je CM končno menil, da je treba začeti postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 46(4) Konvencije. Sodba Sodišča je bila izdana maja 2019 in je potrdila jasno ter dosledno stališče CM. Kljub odločnim pozivom azerbajdžanskim organom so pritožnika še naprej prizadevale posledice kršitve njegovih pravic iz Konvencije. Zaradi te kršitve je postopek izvršitve dosegel stanje resnosti brez primere, kar je sprožilo vprašanje ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 46(5) Konvencije.

160. Primeri dejanske zavrnitve izpolnitve so zelo redki in lahko vodijo do različnih nadaljnjih odzivov, vključno s pozivi državi članici, naj sprejme ukrepe, ki se jim zdijo primerni za zagotovitev izvršitve, in na koncu izključitvijo iz Sveta Evrope (CM je jasno navedel, da je spoštovanje sodb Sodišča pogoj za članstvo v Svetu Evrope – glej zlasti vmesno resolucijo ResDH (2006)26).

161. Zelo slabo raziskano področje je možnost izvršitve neizpolnjenega denarnega dela sodbe v notranjem pravnem redu tožene države ali celo tretje države.

162. Načeloma ni ovir za takšno pravno dejanje, saj je naloga Komiteja ministrov le ta, da nadzoruje izvrševanje sodnih odločb.

45. Kaj je mogoče storiti, če je izvršitev sodbe Sodišča ovirana, ker da jo je težko razlagati?

163. Pri izvrševanju se lahko pojavijo vprašanja, povezana z razlago sodbe ali ustrezne sodne prakse Sodišča. Obstajajo številne možnosti za odpravo takšnih težav, zlasti zanašanje na pristojnost ministrstva za izvrševanje sodnih odločb in pristojnost samega CM. V številnih primerih so težave tako tesno povezane z natančnim besedilom sodbe, da je morda najboljša možnost, da se za razlago zaprosi Sodišče. Stranke lahko takšno razlago zahtevajo v rokih, ki jih določa Pravilnik (pravilo 79 – eno leto od datuma razglasitve, tj. običajno približno pet do devet mesecev od datuma pravnomočnosti sodbe). Če taka zahteva ni bila podana, zlasti če se težave pojavijo šele po izteku roka, lahko CM sam na podlagi nove pristojnosti, ki mu jo je podelil Protokol št. 14, zaprosi za razlago pravnomočne sodbe, če meni, da je nadzor nad izvršitvijo oviran zaradi težav pri razlagi sodne odločbe. Pri tem ni predviden noben rok.

46. Kaj je mogoče storiti, če so v odločbah ali sodbah Sodišča napake?

164. Člen 81 Pravilnika Sodišča omogoča Sodišču popravo pisarniških napak, napak v izračunu ali očitnih pomot v odločbi ali sodbi po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, če je taka zahteva vložena v enem mesecu od izdaje odločbe ali sodbe.

47. Ali lahko stranka zahteva revizijo sodne odločbe?

165. Člen 80 Pravilnika Sodišča določa okoliščine, v katerih lahko stranka od Sodišča zahteva revizijo sodne odločbe v zadevi, o kateri je bilo odločeno. Stranka lahko to stori, če je bilo odkrito dejstvo, ki bi po svoji naravi lahko odločilno vplivalo na izid zadeve in v času izdaje sodbe Sodišču ni bilo znano ter ga stranka razumno ni mogla poznati.

48. Ali lahko država zavrne izvršitev sodbe Sodišča na podlagi tega, da v skladu s sodbo najvišjega sodišča ali ustavnega sodišča države ni prišlo do kršitve nacionalnega ustavnega prava ali Konvencije?

166. V skladu s 46. členom je država zavezana spoštovati sodno odločbo, katere stranka je, in tako sta njeno najvišje in ustavno sodišče vezani na razlago Konvencije, ki jo je sprejelo Sodišče, ter na ugotovitve glede kršitve Konvencije. Obstaja veliko držav, v katerih varstvo človekovih pravic, ki ga zagotavlja Konvencija, presega varstvo, ki ga zagotavljajo nacionalne ustave. Če sodišče ali vrhovno ali ustavno sodišče države menijo, da je izvor kršitve v ustavi države, lahko nacionalna sodišča najprej poskušajo razlagati nacionalno ustavo v skladu s Konvencijo. Če in kolikor to ni mogoče, bi morala država spremeniti svojo ustavo in jo uskladiti s Konvencijo (kot jo razlaga Sodišče). To velja tudi v primeru, ko ima nacionalna ustava države višji rang v hierarhiji državnih zakonov kot Konvencija (glej tudi vprašanje 40).

49. Koristen vodnik, ki ga je objavilo Sodišče

167. Sodišče je pred kratkim objavilo »Vodnik o členu 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah – zavezujoča moč in izvrševanje sodnih odločb«, v katerem je analizirana in povzeta sodna praksa v zvezi s členom 46. Ta vodnik se redno posodablja.

IV. PRAKTIČNI NASVETI O POSTOPKU VLOŽITVE PRITOŽBE

168. Sodišče je spremenilo pravilo 47 Pravilnika Sodišča, ki se nanaša na vložitev vloge s strani fizične ali pravne osebe, skupine posameznikov ali nevladne organizacije. Praksa Sodišča pri obravnavi novih vlog je zelo stroga. Praktični nasveti, obravnavani v tem razdelku, se osredotočajo na novo prakso. Njihov namen je tudi opozoriti odvetnike na vire informacij o novi praksi, katere namen je pospešiti obravnavo veljavnih zahtevkov s strani Sodišča.

169. Formalne zahteve za vložitev tožbe se uporabljajo strogo. Vsako odstopanje od pravil in prakse se lahko sprejme le, če je ustrezno pojasnjeno (na primer v okencu 71 »Komentar« v obrazcu tožbe) in je utemeljeno. Vloge, za katere se ugotovi, da ne izpolnjujejo teh strogih zahtev, se obravnavajo, kot da niso bile vložene, in so v celoti neučinkovite. Bili ste opozorjeni.

50. Ali sodni register odgovarja na vprašanja o tem, kako vložiti vlogo?

170. Na spletišču Sodišča so na voljo obsežne informacije in navodila; v delu »Vlagatelji« in praktičnih navodilih je pojasnjeno, kako vložiti tožbo in kako pravilno izpolniti obvezen obrazec tožbe.

171. Če poskus vložitve vloge ne izpolnjuje zahtev iz pravila 47 Pravilnika Sodišča, bo sodno tajništvo podalo uraden odgovor, v katerem navede pomanjkljivost in poudari, da vložena vloga ni bila veljavna. Ob upoštevanju tega pa sodno tajništvo, razen če obstajajo tehtni razlogi za izjemo, ne pošilja dopisov o posameznih vprašanjih v zvezi s predvideno vlogo.

51. Ali je mogoče prijavo vložiti postopoma ali z dopolnitvijo predhodne vloge?

172. Ne; razen če je podana utemeljena razlaga (na primer težave pri dopisovanju s prosilcem, ki je v zaporu), se lahko vloga vloži samo enkrat in v celoti. Če je vloga nepopolna ali ni v skladu s strogo razlago pravila 47 s strani sodnega tajništva, bo zavržena in jo bo treba ponovno pravilno ter popolno vložiti. Predhodno nepravilno predložen obrazec se ne bo upošteval. Samo pravilno izpolnjena vloga lahko prekine šestmesečni rok iz člena 35 in pripelje do registracije vloge, o kateri bo odločalo Sodišče.

52. Ali je tožbo mogoče vložiti brez uporabe uradnega obrazca, ki je na voljo na spletni strani?

173. Ne; tožbo je mogoče vložiti le na posodobljenem obrazcu, ki je na voljo na spletišču Sodišča in ki mora biti tudi:

• podpisan s strani tožeče stranke in odvetnika (ločeno pooblastilo ni sprejemljivo!);
• vložen kot izvirni obrazec z obema izvirnima podpisoma: kopije podpisov se zavračajo;
• samostojen, brez »dodatnega lista«, in mora jedrnato:
  • navajati vsa dejstva,
  • navajati vse pritožbe in
  • opisati preizkušena ter izčrpana notranja pravna sredstva.

53. Ali je treba v obrazcu vloge navesti celotno pritožbo kot samostojen dokument?

174. Da; Sodišče zahteva, da se v vlogi navedejo celotna pritožba na podlagi Konvencije, vsa relevantna dejstva in vsi koraki v notranjem postopku, tako da ta obrazec zagotavlja vse, kar je potrebno za začetno oceno vloge. To Sodišču omogoča, da pristojne vloge nemudoma posreduje toženi vladi, ne da bi moralo sodno tajništvo pripraviti opis dejstev (takojšnja komunikacija).

54. Dokumenti, ki jih je treba priložiti obrazcu vloge

175. Priložiti je treba kopije vseh ustreznih odločb domačega sodišča in jih oštevilčiti po straneh, vključno z dokazili, ki dokazujejo izčrpanje vseh domačih pravnih sredstev, na primer s predložitvijo kopije vloge iz končne domače pritožbe.

55. Dodatno gradivo, ki se lahko vloži skupaj z obrazcem vloge

176. Poleg tega se lahko vložijo dodatne utemeljitve, ki so strogo omejene na največ 20 strani in razvijajo dejstva, pritožbe ter pojasnila, kako so bila izčrpana domača pravna sredstva. To dodatno gradivo ne sme dodajati točk, ki bi bile izpuščene iz obrazca vloge. Če se predloži več dodatnega gradiva, mora biti potreba po le-tem jasno in prepričljivo prikazana ter obrazložena.

56. Ali so zahteve drugačne, če se vloga predloži za skupino posameznikov?

177. Zahteve so v bistvu enake za skupinske vloge, pri katerih se več vlagateljev pritoži glede istega položaja in so bili stranke v istem notranjem postopku, tako da je treba pridobiti posamezne osebne podatke in podpise v izvirniku za vsakega člana skupine. Prvi dve strani običajnega obrazca vloge morajo sopodpisati odvetniški zastopniki za vsakega člana skupine. Z zbiranjem podpisov začnite čim prej! Sodišče zahteva, da skupine z več kot petimi prosilci predložijo svoje osebne podatke v tabeli, ki jo je na zahtevo treba dostaviti sodnemu tajništvu in je objavljena na spletni strani Sodišča; večje skupine se bo morda napotilo, da poleg izvirne tiskane vloge vložijo tudi elektronsko vlogo. Upoštevajte, da kadar se prosilci pritožijo zaradi delovanja skupnega nacionalnega pravnega položaja, vendar se dejstva v njihovih zadevah in domači postopki, ki so jih vodili, med seboj razlikujejo, se njihove vloge ne upoštevajo kot »skupina posameznikov«: vsak posameznik bo moral vložiti samostojno vlogo.

57. Ali so zahteve drugačne, če se prošnja vloži za družbo, drugo pravno osebo ali nevladno organizacijo?

178. Direktor ali druga, v skladu z notranjimi pravili družbe ali druge pravne osebe pooblaščena oseba mora izpolniti in podpisati obrazec vloge. Poleg tega mora vsak od njiju predložiti dokazila o svoji upravičenosti in pooblastilo, da s svojo odločitvijo in podpisom zavezuje družbo ali drugo pravno osebo. Na primer, izpisek iz nacionalnega registra družb lahko dokazuje pooblastila posameznega direktorja. Navodila Sodišča o tem, kateri dokazi o takšnih pooblastilih so zadostni, so skopa. Tudi v tem primeru je potreben izvirni podpis vsakega direktorja, skupaj z izvirnim podpisom odvetniškega zastopnika.

58. Napotek

179. To so le primeri formalnosti, s katerimi Sodišče zdaj obravnava vloge ob prvi vložitvi, in zapletenosti zahtev za uspešno vložitev tožbe. Te zahteve, objavljene na spletišču Sodišča, je treba natančno upoštevati do zadnje podrobnosti, če želimo, da bo vloga uspešno obravnavana kot vložena.

Odvetniki si morajo prizadevati za čimprejšnjo vložitev vlog v sedanjem šestmesečnem roku, ki bo od 1. februarja 2022 še dodatno skrajšan na štiri mesece, tako da imajo lahko v primeru, če prvi poskus ne bi bil v skladu s členom 47, še vedno dovolj časa za ponovno vložitev popolne vloge.

59. Ali se lahko nepopolna prijava ponovno predloži, če je popravljena in popolna?

180. Če je bil opravljen poskus vložitve vloge, ki ni bil v skladu s pravilom 47, bo sodno tajništvo zadevnemu odvetniku pisalo in ga opozorilo na pomanjkljivosti. Pisanje sodnega tajništva se bo nato nadaljevalo: »Zaradi tega Vaših pritožb Sodišče ne more obravnavati. Upoštevajte, da nobenega dokumenta ali vloge, ki ste jih predložili, Sodišče ne bo hranilo. Če želite, da Sodišče prouči vaše pritožbe, morate predložiti popoln in veljaven obrazec vloge z vsemi dokazili, kot zahteva člen 47.« Iz tega sledi, da je treba vložiti popolnoma novo tožbo s pravilno izpolnjenim, samostojnim obrazcem tožbe in vsemi potrebnimi priloženimi dokumenti, kot so domače odločbe in vloge v domačih pritožbah, iz katerih je razvidno, da so bili argumenti, ki so zdaj predloženi Sodišču, uveljavljani pred domačimi sodišči. Popravljeni obrazec bo moral ponovno podpisati vložnik, odvetnik ga mora podpisati z dodatnim podpisom, vložiti pa ga bo treba pred iztekom roka. Samo pravilno izpolnjen obrazec lahko ustavi tek tega roka.

60. Kako je treba vložiti vlogo?

181. Tožbo je treba vložiti po pošti ali jo fizično dostaviti na Sodišče. Če se uporabi pošta, predstavlja datum oddaje na pošto datum vložitve vloge (kot je razvidno iz poštnega žiga), medtem ko datum delovnega dne, v delovnem času katerega Sodišče vlogo prejme, pomeni datum sprejema na Sodišču. Zahtevkov ni mogoče vložiti po telefaksu (razen predlogov za izdajo začasne odredbe po členu 39, glej vprašanje 21 zgoraj).

182 Tožeče stranke in njihovi odvetniki morajo tožbe in drugo korespondenco poslati Sodišču s priporočeno pošto, s potrdilom o prejemu, da bi lahko hranili dokaz.

61. Ali se lahko vloga vloži elektronsko?

183. Vlog ni mogoče vložiti elektronsko. Sodno tajništvo dovoljuje elektronsko vložitev v poznejših fazah nekaterih postopkov.

62. Ali lahko celoten postopek poteka v jeziku, ki ni francoski ali angleški?

184. Sodišče ima dva uradna jezika, in sicer angleščino in francoščino (člen 34(1) Pravilnika Sodišča). Tožba in podporni dokumenti se lahko predložijo v kateremkoli jeziku (poleg angleščine ali francoščine), ki se uporablja kot uradni jezik ene od pogodbenic (člen 34(2) Pravilnika Sodišča). Prevod dokumentov ali sodnih odločb iz domačega postopka ni potreben. Po datumu, ko je bila vloga sporočena toženi vladi, morajo biti vloge v postopku sestavljene v angleškem ali francoskem jeziku.

63. Ali se lahko identiteta prosilca ohrani v tajnosti, tudi pred vlado tožene stranke?

185. Načeloma je postopek pred Sodiščem javen (razen pogajanj o poravnavi, člen 39§ 2 Konvencije). Vendar četrti odstavek 47. pravila Pravilnika Sodišča določa možnost, da se ohrani zaupnost identitete tožeče stranke in/ali nekaterih delov spisa zadeve pred javnostjo, ne pa tudi pred vlado tožene stranke. Ob predložitvi take zahteve predsedniku malega senata (Sekcije) je treba navesti razloge. Tudi če predsednik takšni zahtevi ugodi, bo identiteta prosilca razkrita vladi tožene stranke, če ji bo zadeva posredovana v presojo, saj se na tej stopnji celotna prošnja pošlje vladi tožene stranke.

64. Kdaj in zakaj bo sodno tajništvo stopilo v stik z odvetnikom tožeče stranke?

186. Na splošno obstaja pet razlogov, zaradi katerih lahko sodno tajništvo stopi v stik z odvetnikom prosilca v začetni fazi postopka prijave, ko se ocenjuje skladnost novih prijav s 47. členom. Na tej stopnji očitno nedopustne zadeve sodnik posameznik nemudoma zavrže, preostale vloge pa se obravnavajo z ustrezno stopnjo prednosti in se ustrezno obravnavajo. Sprejete vloge so lahko nemudoma posredovane vladi, v odgovor na tožbo. Sodno tajništvo bo pisalo odvetniku tožeče stranke, ko:

• vloga ni v skladu s 47. členom in zato ni bila vložena. Sodno tajništvo bo navedlo, kateri podatki manjkajo. Postopek prijave je treba začeti znova od začetka;
• je vloga razglašena za nedopustno. V dopisu bo navedeno, da zoper to odločitev ni pravnega sredstva in da bo spis uničen v 12 mesecih. To je lahko celo prvo potrdilo, ki ga sodno tajništvo izda o prošnji;
• prošnja ni takoj razglašena za nedopustno, niti ni takoj sporočena vladi tožene stranke. Takšne zadeve čaka dolg postopek;
• sodno tajništvo potrebuje informacije ali dokumente za proučitev zadeve s strani Sodišča,
• je bila tožba posredovana vladi tožene stranke, da poda pripombe glede dopustnosti in utemeljenosti. Če gre za takojšnje sporočilo o nedavno vloženi tožbi, bo sodno tajništvo preprosto poslalo tožbo vladi, ki je tožena stranka. Če je sporočilo sledilo daljšemu pregledu tožbe, bo Sodišče dopisu priložilo opis dejstev, ki ga pripravi sodno tajništvo, in vprašanja, na katera mora odgovoriti tožena vlada. Ta pisanja bodo opravljena v zgoraj opisani nepravdni fazi postopka.

V vsakem primeru morajo odvetniki tožečih strank tožbe in drugo korespondenco Sodišču vedno pošiljati s priporočeno pošto s povratnico, saj lahko presoje sodnega tajništva, ki so opisane v zgoraj navedenih korakih, trajajo dalj časa.

65. Ali sodno tajništvo odvetniku tožeče stranke sporoči evidenčno številko vloge, ko je vloga vpisana v register?

187. Če se šteje, da je obrazec v celoti izpolnjen, se vloga zavede in dobi številko. Vlagatelj ali njegov odvetnik bo o tem obveščen po pošti. Odvetnik mora to številko navesti v vsaki korespondenci s Sodiščem. V zadevah, ki so opredeljene kot očitno nedopustne, lahko odvetnik prejme samo obvestilo o vpisani številki v dopisu, v katerem je navedeno, da je bila tožba zavržena kot nedopustna. V drugih primerih sodno tajništvo pisno obvesti odvetnika o registracijski številki.

66. Ali mora odvetnik med postopkom ohraniti stik s svojo stranko in ali lahko Sodišče izvaja disciplinska pooblastila za izključitev odvetnikov iz zastopanja njihovih strank?

188. Sodišče od odvetnikov zahteva, da vzdržujejo stike s svojimi strankami in da Sodišče obveščajo o pomembnih dejanskih spremembah, vključno s smrtjo tožeče stranke, ter da so na voljo za dajanje navodil, na primer za odgovor na stališča tožene vlade; glej sodbo VM in drugi proti Belgiji, št. 60125/11, sodba 17112016 GC. Če se stiki ne ohranjajo, bo Sodišče zlahka sklepalo, da je tožeča stranka izgubila zanimanje za tožbo, ki jo bo nato izbrisalo.

189. Izjemoma se lahko odvetnika, ki bi zavedel Sodišče, izključi iz postopka pred Sodiščem v določeni zadevi ali nasploh (člena 36 in 44 Pravilnika). V eni od zadev, v kateri je Sodišče ugotovilo, da je ravnanje odvetnika različnih vlog »goljufivo in zlorabljajoče «, je bil odvetnik trajno izključen iz zastopanja tožečih strank v teh in prihodnjih zadevah. Različne tožbe so bile pozneje izbrisane, ker Sodišče ni moglo stopiti v stik z zadevnimi prosilci: Yuldashev in drugi proti Rusiji in Ukrajini, št. 32139/14, sklep z dne 20. maja 2020.

67. Ali se lahko vloga obravnava prednostno?

190. Da; Sodišče je objavilo svoja merila za dodelitev prednostne obravnave v skladu s členom 41 Pravilnika Sodišča in odvetniki prosilcev bi morali razmisliti o sklicevanju na ta merila v obrazcu vloge, da bi utemeljili zahteve za prednostno obravnavo vlog. Sodišče ta prednostna merila uporablja za vse nove vloge, da določi, katere je treba obravnavati hitreje kot običajno.

68. Ali lahko odvetnik zahteva pospešitev obravnavanja vloge, ki je v postopku?

191. Da; zahtevek za prednostno obravnavo se lahko vloži v katerikoli fazi postopka, zlasti zaradi upoštevanja novih dejstev.

69. Ali se lahko prosilec ali njegov zastopnik obrne na Komite ministrov, da bi se pritožil zaradi izvrševanja, če je ugotovljena kršitev ali če ni spoštovana prijateljska poravnava?

192. Da; pravila CM za nadzor nad izvrševanjem sodb Sodišča in pogoji prijateljskih poravnav prosilcem in njihovim odvetnikom omogočajo, da CM-ju predložijo pisna sporočila (naslovljena na CM in Oddelek za izvrševanje sodb Sodišča) glede vprašanja posameznega pravnega sredstva za tožečo stranko. Tudi nevladne organizacije in nacionalne institucije za človekove pravice (NHRI) imajo pravico predložiti pripombe glede vprašanja splošnih ukrepov. Sporočila so načeloma javna in hitro dostopna prek interneta. Ta vprašanja so urejena v pravilih 8 in 9.

193. Sporočila je treba predložiti čim prej po pomembnih dogodkih, da se omogoči, da jih CM in Oddelek lahko upoštevata. Koledar posebnih sestankov CM za kadrovske zadeve je na voljo na spletni strani CM in na spletni strani Oddelka. Upoštevajte, da lahko odločitve CM-ja v posameznih primerih določajo, da se primeri obravnavajo tudi na drugih sestankih. Sporočila je treba v največji možni meri oblikovati v angleščini in francoščini, saj bo to pospešilo obravnavo. Ustno zaslišanje predstavnikov pred skupnim odborom ni predvideno.

¹ Prevedel in priredil prof. dr. Boštjan M. Zupančič.
Council of Bars and Law Societies of Europe (CCBE) – Svet odvetniških zbornic in odvetniških združenj Evrope, The voice of European Lawyers – Glas evropskih odvetnikov, https://www.echr.coe.int/Documents/Q_A_Lawyers_Guide_ECHR_ENG.pdf.

² CCBE ne daje nobenega jamstva ali izjav v zvezi z informacijami, ki jih vsebuje ta dokument, in ne odgovarja za nobeno dejanje, ki bi bilo posledica zanašanja na informacije ali kakršnekoli njihove uporabe. CCBE v nobenem primeru ne odgovarja za nobeno škodo, ki bi nastala zaradi zanašanja na ta priročnik ali uporabe teh informacij.