TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Četrti odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04 in 40/04 - ur.p.b.) je v neskladju z Ustavo. Zakonodajalec je dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika odloča tako, kot izhaja iz 17. točke obrazložitve te odločbe. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2259/2002 z dne 6. 2. 2003 in sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki št. Ig 2000/00110 z dne 25. 4. 2002 se razveljavita. Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču na Vrhniki v novo odločanje.

Četrti odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju posega v dolžnikovo pravico do izjave kot del pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), saj ne ureja možnosti dolžnikovega sodelovanja v postopku pred sodiščem prve stopnje in pravnih sredstev zoper odločitev o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika. Ker zakonodajalec ni imel namena izključiti možnosti uveljavljanja dolžnikovih ugovorov v zvezi s prehodom obveznosti nanj pred prvostopenjskim sodiščem, obstoječa ureditev ne zasleduje ustavno dopustnega cilja, ki bi upravičeval poseg v ustavno pravico do enakega varstva pravic in ustavno pravico do pravnega sredstva. Zato ni izpolnjen že prvi pogoj, ki ga za omejevanje človekovih pravic zahteva Ustava (tretji odstavek 15. člena), in je izpodbijani četrti odstavek 24. člena Zakona v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče je z ustavno pritožbo izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik kot novi dolžnik v izvršilnem postopku ni imel možnosti, da se izjavi pred sodiščem prve stopnje, proti odločitvi Višjega sodišča o prehodu obveznosti pa ni imel pravnega sredstva, zato sta mu bili kršeni pravica do izjave in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, varovani z 22. in s 25. členom Ustave.