TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Namen tretjega odstavka 970. člena OZ je v varstvu interesov zavarovane osebe. Kadar zavarovana oseba ni zavarovalec, je v primeru smrti neprimerno oziroma nelogično, da bi o beneficiarjevi pravici odločal le zavarovalec. V konkretnem primeru tožnica uveljavlja svoje interese oziroma pravice iz naslova invalidnosti in, kot je že bilo poudarjeno, s svojimi navedbami izpodbija podlago svojega tožbenega zahtevka. Iz teh razlogov je pritrditi zaključku drugostopenjskega sodišča, da se za veljavnost pogodbe po polici št. 1 soglasje tožnice ne zahteva.

V skladu z 286. členom ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Nova dejstva in dokaze je na poznejših narokih za glavno obravnavo možno navajati in predlagati le, če jih stranka brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Prvi narok za glavno obravnavo je bil opravljen 5. 5. 2008 in je bil ne glede na procesni sklep sodišča tega dne zaključen, saj gre za kogentno določbo, ki je sodišče ne more izključiti. Toženi stranki je sodišče sicer dalo dodaten rok za izjavo o določenih dejstvih in predloženih dokaznih na prvem naroku, ki se je do tega tudi pravočasno izjavila, in sicer v vlogi z dne 15. 5. 2008.

Nezgodna zavarovanja OZ uvršča med osebna oziroma vsotna zavarovanja in jih ureja v 3. oddelku XXVI. poglavja. Za osebna zavarovanja je značilno, da se zavarovalnica zaveže izplačati vnaprej dogovorjeno vsoto, če nastopi dogodek, ki je v zavarovani pogodbi opredeljen kot zavarovalni primer. Zato zavarovalna pogodba osebnega zavarovanja ne vsebuje odškodninskega elementa in obveznost zavarovanja ni plačati znesek škode, temveč izplačati dogovorjeno zavarovalno vsoto. Obveznost zavarovalnice nastopi z nastankom poškodbe oziroma invalidnostjo upravičenca in ne z vzpostavitvijo odškodninskega razmerja. Bistvena je le vzročna zveza med nezgodo in nastalo posledico (invalidnostjo). Zato upravičencu ob nastopu zavarovalnega primera tudi ni treba dokazovati (vseh) elementov civilnega delikta.