TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Priznanje C. C. in B. B. v zapuščinskem postopku po A. A., podano 14. 9. 2010, je sodišče štelo za pripoznavo dolga. Ker pripoznava dolga pretrga zastaranje, in to v skladu z določbo 369. člena OZ začne teči znova, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ potekel 15. 9. 2015, ko je nastopilo zastaranje terjatve.

OZ v določbi 574. člena nalaga posojilojemalcu obveznost vrnitve določenega zneska oziroma stvari iste vrste kakovosti; in sicer v roku, določenem v pogodbi. Če rok vračila ni določen, niti ga ni mogoče določiti iz okoliščin, mora posojilojemalec vrniti posojilo po izteku primernega roka, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj mu posojilo vrne.

Priznanje terjatve na naroku v zapuščinskem postopku ne predstavlja (tudi) trenutka njene zapadlosti.

Za začetek teka zastaranja je res odločilna dospelost terjatve. Ta pa je odvisna tudi od aktivnosti upnika. Če je upnik pasiven in ne izkoristi možnosti terjati izpolnitev obveznosti, začne zastaranje teči po poteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja. V nasprotnem primeru bi bil izničen namen (kogentnega) instituta zastaranja, začetek teka zastaranja pa bi bil negotov, kar bi bilo tudi v nasprotju s prepovedjo spremembe zastaralnega roka.

Prijavo terjatve v zapuščinskem postopku po A. A. je šteti kot zahtevo za vračilo posojila, zapadlost terjatve pa je vezana na dvomesečni rok od njene priglasitve terjatve v zapuščinskem postopku, saj priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku ne pretrga zastaranja upnikove terjatve proti dediču.