TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnik navaja, da je imel možnost zapustiti tudi Azilni dom v Sloveniji, ker je bil najprej na odprtem oddelku Azilnega doma in od tam ni odšel, vendar pa to še ne pomeni, da ne bi mogel kasneje kljub temu zapustiti Slovenijo. Tudi v Bolgariji in na Hrvaškem je bil v odprtem delu azilnega doma, pa je kasneje kljub temu obe državi zapustil.

Ne gre zgolj za to, da je tožnik v eni izmed držav zaprosil za mednarodno zaščito in da sedaj poteka dublinski postopek v zvezi s tem, katera država je pristojna. V konkretnem primeru gre za situacijo, ko je tožnik v kar dveh različnih državah članicah EU zaprosil za mednarodno zaščito v nobeni pa ni počakal na rešitev njegove prošnje.

Pridržanje na prostore Centra za tujce je v konkretnem primeru sorazmeren ukrep in je nujen, saj je tožena stranka pojasnila, da se omejitve gibanja v Azilnem domu ne da učinkovito izvajati. Za dosego zasledovanega cilja je navedeni ukrep tudi primeren, tožena stranka pa je v zadostni meri obrazložila, zakaj obstaja znatna nevarnost pobega in zakaj ni možno istega cilja doseči z drugimi sredstvi in glede na znatno nevarnost pobega je ukrep tudi proporcionalen, z milejšimi ukrepi ga ni mogoče doseči, saj je v sklepu pojasnjeno, zakaj omejitev gibanja na območje Azilnega doma ni učinkovita.