TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Točka 1 d) odločbe Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 35020-2/2006-27-00641110 z dne 21. 10. 2013, se v delu, ki se nanaša na ID pravico ..., izreče za nično.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnik ugovora, da je prišlo do posega v njegovo lastninsko pravico v nasprotju z določbo 92. člena ZUreP-1, ni utemeljil s konkretnimi navedbami, upravni organ pa je presojo tega vprašanja utemeljeval med drugim s podatkom o ugotovitvi namena rabe razlaščenih zemljišč in ugotovitvijo, da na razlaščenih zemljiščih ni bilo formirano kmetijsko gospodarstvo, katerega nosilec bi bil razlastitveni zavezanec in bi mu to predstavljalo glavni vir preživljanja.

Označitev nepremičnin z identifikacijskimi podatki v postopku sprejemanja lokacijskega načrta (Uredbe) ni pogoj za zakonitost takšnega akta, zato tožnik s navedenim ugovorom, ne more utemeljevati trditve o neustavnosti in nezakonitosti Uredbe. Označitev nepremičnin z identifikacijskimi znaki je namreč nujna v samem postopku razlastitve, kjer morajo biti nepremičnine natančno navedene in označene, tako kot to zahtevajo določbe ZZK-1. Odločba o razlastitvi je namreč podlaga za vpis lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca v zemljiško knjigo, nepremičnine pa se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, v konkretnem primeru je to zemljiška parcela.

Razlastitvena upravičenka ni podala zahteve za ugasnitev neprave stvarne služnosti vpisane v korist družbe C., zato je drugostopenjski organ ravnal v nasprotju z določbo tretjega odstavka 108. člena ZUreP-1 in je o izbrisu te neprave služnosti odločil brez zahteve stranke. Gre za ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, zato je sodišče presodilo, da je bila odločba drugostopenjskega organa v tem delu nična.