TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba izvedenca B.K se zavrne in se potrdi sklep P 2862/2005-II z dne 22.6.2010.

Pritožbi prvotožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah 1.a, 1.c., 2, 3. in 4. izreka razveljavi za znesek, ki ga je prvotoženec dolžan plačati prvotožnici v višini 10.055,03 EUR s pripadki in za znesek, ki ga je prvotoženec dolžan plačati drugotožniku v višini 1.869,17 EUR in v odločitvi o pravdnih stroških, ki jih je prvotoženec dolžan plačati tožnikoma in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu se pritožba prvotožene stranke, pritožba tožnikov pa v celoti, zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu ter sklep o zavrnitvi zahtevka za izločitev izvedenca A. B. potrdita.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Zahtevek na povrnitev koristi, ki jo ima prvotoženec od uporabe sporne nepremičnine, ima lahko pravno podlago tako v določilu 198. člena OZ kot v določilih 95. in 96. člena SPZ.

Prvotoženec tožnikoma doslej ni omogočil souporabe stvari, tožnika pa s tožbenim zahtevkom ne zahtevata izročitve stvari v soposest. Razlog, da terjatev za povrnitev potrebnih in koristnih stroškov zapade šele ob vrnitvi stvari, oziroma zahtevku za vrnitev stvari je, ker se le-ti z uporabo stvari zmanjšujejo. Njihova višina se tako lahko izračuna šele ob izročitvi nepremičnine.

Tožena stranka je v odgovoru navedla, da nepremičnino uporablja na podlagi dovoljenja prodajalke z dne 5.4.2002. Če je dovoljenje veljavno, ima prvotožena stranka pravno podlago za uporabo nepremičnine. Dovoljenje z dne 5.4.2002 je pravno opredeliti kot prekarij. Prekarij velja, dokler se ne prekliče. Šteti je, da je tožeča stranka najmanj s to tožbo preklicala dovoljenje. Ker je bilo dovoljenje dano prvotožencu, je pravno odločilen preklic, ki je bil dan prvotožencu.