TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni, tako da se v 2. točki izreka glasi:

Tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi izredne odpovedi z dne 15. 8. 2009, oziroma na podlagi redne odpovedi iz poslovnega razloga dne 21. 8. 2009, ampak je trajalo do 2. 12. 2009, ko se je tožeča stranka zaposlila pri drugem delodajalcu, na kar se nadaljuje od 3. 3. 2010 dalje, vendar najdlje do 30. 6. 2010, ko izteče pogodba o zaposlitvi z dne 17. 6. 2009.

Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi z dne 17. 6. 2009 in ji za čas od 15. 8. 2009, oziroma 21. 8. 2009 do 2. 12. 2009 ter od 3. 3. 2010 do poziva nazaj na delo, oziroma najdalj do 30. 6. 2010 prijaviti v socialna zavarovanja in ji za navedena obdobja (od 15. 8. 2009 oziroma 21. 8. 2009 do 2. 12. 2009 ter od 3. 3. 2010 do ponovnega nastopa dela, oziroma najdalj do 30. 6. 2010) obračunati nadomestilo plače z vsemi dodatki in drugimi prejemki na podlagi dela ter po plačilu davkov in prispevkov od plač izplačati neto nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. v mesecu za predhodni mesec do dneva plačila, vse v roku osem dni.

Višji tožbeni zahtevek za priznanje obstoja delovnega razmerja in iz njega izhajajoče pravice za čas od 1. 7. 2010 do 15. 7. 2010, se zavrne.“

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Na podlagi ugotovitve, da sta tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakoniti, je tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen le do datuma, do katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (ki je bila dvakrat nezakonito odpovedana).