TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zakonodajalec je ob uveljavitvi SZ zatečeni položaj reševal tako, da je v 155. členu določil obveznost tistega, ki je imetniku pravice uporabe dodelil zasebno stanovanje v uporabo, da mu v roku enega leta priskrbi drugo primerno stanovanje in določil pravico lastnika do vselitve in proste razpolage s stanovanjem po preteku enega leta od uveljavitve SZ. Res pa zakonodajalec ni dovolj jasno opredelil zavezanca za priskrbitev drugega primernega stanovanja, zaradi česar tudi ni bilo dovolj jasno, kdo vse je pravzaprav naslovnik oziroma nosilec teh pravic in obveznosti. Iz zakonskega teksta je jasno izhajalo le, da so bili to tisti, ki so bili vseljeni v zasebna stanovanja v prvem povojnem obdobju z odločbo in tisti, ki so bili v ta stanovanja vseljeni do leta 1982 (ko je stopil v veljavo prej citirani ZSR) v primerih, ko lastnik ni sam oddal praznega stanovanja, pa ga je zato oddal stanovanjski organ. Glede na namen zakonodajalca "reafirmirati polno pravico lastnikov stanovanj" pa je v krog upravičencev iz 155. člena SZ potrebno šteti vse, ki so pridobili pravico trajne uporabe na zasebnem stanovanju, ta njihova pravica pa je hkrati pomenila omejitev lastnikove pravice razpolaganja s stanovanjem. Zato v navedeni krog upravičencev ne spadajo samo primeri, ko je prišlo do takoimenovanih administrativnih dodelitev stanovanj, ki so se začela leta 1945 z Uredbo o stanovanjih in poslovnih prostorih (Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 8/45) in končale leta 1959 z Zakonom o stanovanjskih razmerjih (Ul. FLRJ št. 16/59), temveč primeri vseh razmerij med lastniki zasebnih stanovanj in imetniki pravice do uporabe, ki so bila ustvarjena v nasprotju z lastnikovo voljo. To pa so tudi primeri, ko je lastnik praznega stanovanja moral oddati stanovanje s pogodbo, ker bi mu ga sicer oddal stanovanjski organ, primeri zamenjav stanovanj, katerim se lastnik ni mogel upreti, primeri "dedovanja" pravice do uporabe ter primeri trajne uporabe stanovanj v zasebni lasti iz časa pred letom 1945 na podlagi vsakokrat veljavnih stanovanjskih predpisov.

Taka razlaga zakonodajalčeve volje je bila potrjena z novelo SZ iz leta 1994. Novelirani drugi odstavek 156. člena je dopolnil 155. člen SZ. Lastnik ima pravico do vselitve in proste razpolage s svojim stanovanjem, imetnik pravice do uporabe tega stanovanja pa pravico, da mu tisti, ki mu je to pravico dodelil (drugi odstavek 155. člena SZ) oziroma občina, na območju katere je stanovanje ali stanovanjska hiša (drugi odstavek 156. člena SZ) priskrbi oziroma zagotovi drugo primerno stanovanje.