TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Ob sicer pravilni ugotovitvi, da leasing pri nas (podrobneje še) ni normiran, neutemeljeno zaključuje, da pravila tega pravnega inštituta v tem primeru niso bila pravilno uporabljena. Tudi našemu pravnemu redu leasing ni nepoznan. Predstavlja posebno obliko zakupa, ki mora biti urejen s pogodbo, s katero je lahko dogovorjeno, da zakupnik po koncu zakupne pogodbe zakupljeno stvar (1) zakupodajalcu vrne, (2) se odloči za nadaljevanje zakupa ali pa (3) proti plačilu preostale cene (oziroma s plačevanjem zakupnine določen čas) postane lastnik stvari. Zadnje navedena možnost leasingu narave zakupa ne jemlje.

V tem sporu obravnavano razmerje pravdnih strank je sodišče druge stopnje (tako kot pred tem sodišče prve stopnje) pravilno presojalo po pravilih leasing razmerja to je v skladu z dogovorom pravdnih strank. To razmerje je bilo razdrto, zaradi česar je treba spor rešiti po pravilih, predpisanih za take primere (550. člen v zvezi s 549. členom zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR in 132. člen ZOR). Po določilu prvega odstavka 550. člena ZOR veljajo pravila o prodaji na obroke tudi pri drugih dogovorih, ki imajo enako vsebino, kot je na primer zakupna pogodba z določilom, da bo v zakup dana stvar prešla v zakupnikovo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino. V primeru razdrtja (razveze) pogodbe pa mora prodajalec vrniti kupcu prejete obroke z zakonitimi obrestmi od dneva, ko jih je prejel in mu povrniti nujne stroške, ki jih je imel na stvari (prvi odstavek), kupec pa mora s svoje strani vrniti prodajalcu stvar v stanju, v kakršnem je bila tedaj, ko mu je bila izročena in mu dati povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe (drugi odstavek 549. člena). Po določilu 132. člena ZOR pa dolguje vsaka stranka drugi povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti (četrti odstavek).