TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti veje in korenine sosedovega drevesa, ki rastejo v zračni prostor njegove nepremičnine ziroma v njegovo nepremičnino, če ga motijo (pravno pravilo par. 422 ODZ). Če lastnik drevesa prepove ali prepreči lastniku sosednje nepremičnine, da izvrši svojo pravico, ki pa obenem ni tudi dolžnost lastnika drevesa, lahko lastnik prizadete nepremičnine s tožbo zahteva dopustitev odstranitve vej in korenin, pri čemer pa taka tožba ni negatorna tožba po 42. členu Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR - Ur.l. SFRJ, št. 6/80 in in 36/90).

Lastnik nepremičnine lahko z negatorno tožbo po 42. členu ZTLR zahteva od soseda, da odstrani veje ali korenine drevesa, le takrat, kadar je do seganja vej v zračni prostor ali rasti korenin v zemljišče prišlo zaradi aktivnega ravnanja lastnika drevesa (npr.nova zasaditev) in pod pogojem, da je uporaba tožnikove nepremičnine prizadeta čez mero, ki je glede na njeno naravo in namen, ter glede na krajevne razmere običajna, ali če nastane znatnejša škoda (5. člen ZTLR).

Sodišče prve stopnje je v pretežni meri ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da mora tožena stranka posekati vsa gozdna drevesa in leskove grme, ki rastejo na nepremičninah parc. št. 558 in 559/2 k.o. Šentvid v širini 1 metra ob mejni črti s parc. št. 554/1 k.o. Šentvid, poganjke, ki bodo iz posekanih dreves pognali, pa mora v bodoče vzdrževati tako, da bo njihova višina največ 2 metra in da ne bodo segali v zračni prostor nepremičnine, ki je last tožeče stranke. Z dopolnilno sodbo pa je odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 158,10 (1,581.181.- tedanjih) dinarjev odškodnine. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je zavrnilo, glede stroškov postopka pa je odločilo, da mora trpeti vsaka stranka svoje.

Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank skoraj v celoti ugodilo, ter je sodbo sodišča prve stopnje, razen v delu, ki se nanaša na posek korenin dreves (kar je iz izreka izpodbijane odločbe manj, iz razlogov - zadnji odstavek na strani 3 izpodbijane odločbe - pa povsem jasno razvidno) razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje. S sodbo, ki je postala pravnomočna, pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke v delu, ki se je nanašal na tisti del tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka zahtevala posek korenin dreves. Glede tega dela tožbenega zahtevka je sodišče druge stopnje v razlogih navedlo, da ni utemeljen, ker za tak zahtevek (ki je bil zavrnjen tudi s sodbo sodišča prve stopnje, vendar iz drugih razlogov) ni pravne podlage.

Proti taki odločitvi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožeča stranka, ki uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Tožbeni zahtevek je bil v delu, ki se nanaša na posek korenin dreves, neutemeljeno zavrnjen. O delu zahtevka, ki se nanaša na posek vej, pa sodišči prve in druge stopnje sploh nista odločili. Tožeča stranka je že pred vložitvijo tožbe od tožene stranke večkrat zahtevala posek vej in korenin, vendar se tožena stranka za te zahteve ni zmenila. Ko pa je tožeča stranka to storila sama, je tožena stranka proti njej podala kazensko ovadbo. Gozdna drevesa, korenine in veje teh dreves, predstavljajo nedopustno imisijo.

Da se zaradi koreninskega sistema povzroča na zemljišču tožeče stranke škoda, je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje z izvedencem ugotovljeno. Veje dreves pa povzročajo škodo na strehi hiše tožnikov. Stališče pritožbenega sodišča, da je potrebno ob reševanju tega spora uporabiti pravna pravila ODZ (pravno pravilo par. 422 ODZ), je zmotno. Tožbeni zahtevek tožeče stranke namreč temelji na določbah 3. in 5. člena ZTLR, uporabiti pa je potrebno tudi določbo 42. člena ZTLR. Do poseka korenin, ki rastejo v njeno zemljišče (odstranitve korenin tožeča stranka sploh ni zahtevala), je tožeča stranka vsekakor upravičena, saj te korenine povzročajo veliko škodo. Tožeča stranka tudi utemeljeno zahteva, da posek opravi tožena stranka, saj je tak posek povezan z velikimi stroški. Tožnika sta starejši osebi, ki sami poseka ne bi zmogli. Sicer pa je potrebno posek opraviti na stroške tožene stranke tudi zato, ker so korenine, katerih posek se zahteva, njena last. Reviziji naj se ugodi, izpodbijana odločba sodišča druge stopnje pa naj se tako spremeni, da se pritožbi tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje v celoti ugodi.

Revizijsko sodišče je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo, v razlogih sodbe pa je med drugim navedlo:

Tekom dosedanjega postopka je bil pravnomočno zavrnjen le tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na posek korenin. To jasno izhaja (iz izreka manj, iz razlogov pa povsem) iz izpodbijane odločbe sodišča druge stopnje. Le v tem delu je zato tudi možen revizijski preizkus, saj je pravdni postopek le v tem delu že pravnomočno končan. Revizijska trditev, da nižji sodišči o vejah dreves in o njihovi odstranitvi nista odločili, ni sprejemljiva. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo, da je potrebno drevesa posekati. Taka odločitev brez dvoma vsebuje tudi odstranitev vej. Pritožbeno sodišče pa je v tem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje. To pomeni, da se bo v ponovljenem postopku ponovno odločalo tako o morebitni odstranitvi vej, kot tudi o morebitni odstranitvi - poseku - dreves.

Odločitev pritožbenega sodišča, da ni pravne podlage za pravnomočno zavrnjeni del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na posek korenin, je, ob upoštevanju vsebine tega dela tožbenega zahtevka in dejstva, da je naperjen proti toženi stranki tako, da mora posek opraviti ona, materialnopravno pravilna. Odstranjevanje vej in korenin, ki rastejo nad oziroma v sosednjo nepremičnino, kot vprašanje sosedskega prava, tudi po uveljavitvi ZTLR, urejajo pravna pravila premoženjskega prava (do republiške zakonske ureditve lastninskega prava). Pri tem pa je poleg pravnega pravila po par. 422 ODZ treba upoštevati tudi novo temeljno vsebino lastninske pravice (3. člen ZTLR) in razširjeni koncept negatorne tožbe (42. člen ZTLR). Lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti veje in korenine sosedovega drevesa, ki rastejo v zračni prostor njegove nepremičnine oziroma v njegovo nepremičnino,
če ga motijo. Preden to stori, mora o svoji nameri obvestiti lastnika drevesa in mu dati na razpolago primeren rok, da veje in korenine sam odstrani. Če lastnik drevesa prepove ali prepreči lastniku sosednje nepremičnine, da izvrši svojo pravico (ki ni obenem tudi obveznost lastnika drevesa), to je, da odstrani veje ali korenine drevesa, lahko lastnik prizadete nepremičnine s tožbo zahteva dopustitev odstranitve vej, korenin ali pa obojega (ker gre za pravico lastnika prizadete nepremičnine in ne za obveznost lastnika drevesa, ki je lastnik drevesa katerega veje ali korenine naj bi se odstranile, z morebitnim ponudenim upravičenjem lastniku drevesa, da v paricijskem roku veje, korenine oziroma oboje, odstrani sam). Taka tožba pa ni negatorna tožba po 42. členu ZTLR. Lastnik nepremičnine lahko s tožbo (negatorno po 42. členu ZTLR) zahteva od soseda, da odstrani veje ali korenine svojega drevesa, le takrat, kadar je do tega prišlo zaradi aktivnega ravnanja lastnika drevesa (npr. nova zasaditev) in pod pogojem, da je uporaba tožnikove nepremičnine prizadeta čez mero, ki je glede na njeno naravo in namen, ter glede na krajevne razmere običajna, ali če nastaja znatnejša škoda (5. člen ZTLR). Ker gre v obravnavanem primeru za stara drevesa, ki so se razrasla tako, da segajo v zračni in zemeljski prostor zemljišča tožnikov, določbe 42. člena ZTLR ni mogoče uporabiti. Za odločanje o tistem delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na odstranitev vej in korenin (ne pa tudi o tistem delu, ki se nanaša na posek drevesa), je zato potrebno uporabiti pravno pravilo par. 422 ODZ. Po tem pravilu pa je odstranitev vej in korenin pravica lastnika prizadete nepremičnine in ne dolžnost lastnika drevesa. Zato lastnik prizadete nepremičnine proti lastniku drevesa ne more utemeljeno naperiti dajatvenega tožbenega zahtevka na posek korenin ali vej, ker za tak zahtevek v pravnem pravilu par. 422 ODZ ni pravne podlage, ampak lahko, kot je že navedeno, pravico, ki mu jo daje pravno pravilo par. 422 ODZ, izvrši sam (po predhodnem obvestilu lastniku drevesa, ki mu je potrebno dati na razpolago primeren rok, da dejanja opravi sam), ali pa s tožbo zahteva od lastnika drevesa dopustitev odstranitve motečih vej ali korenin. Ker tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zahteva, da tožena stranka, kot lastnik drevesa, poseka korenine dreves (in s tem neutemeljeno spreminja pravico, ki jo ima na podlagi pravnega pravila par. 422 ODZ, v obveznost tožene stranke) je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke v delu, ki se nanaša na posek korenin, utemeljeno zavrnjen, saj za ugoditev zahtevku, ki bi obveznost poseka korenin nalagal toženi stranki kot lastniku drevesa, ni pravne podlage.