TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Tožena stranka je lahko odpravila prvostopenjsko odločbo v celoti, saj jo je (kljub konkretnemu ugovoru nepravilne določitve odškodnine le za nepremičnini parc. št. 39 in 11) s pritožbo v celoti izpodbijal tudi SOD. Z ugotovitvijo drugačnega dejanskega stanja časa podržavljenja (1. 1946), kot je to vprašanje rešil prvostopni organ (1954), pa tudi ni prekoračila meje pritožbene presoje po prvem odstavku 242. člena ZUP/86, ki je relevanten za odločanje tožene stranke (in ne 247. člen ZUP), saj se na podlagi 6. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) uporablja v postopkih denacionalizacije, SOD pa je v pritožbi nedvomno izpodbijal čas podržavljenja.

Vrhovno sodišče se strinja tudi z razlogi sodišča prve stopnje (kot je to revidentki pojasnilo že v sodbi I U 1744/2010 z dne 15. 11. 2011), da je tožena stranka odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Grosupljem, št. 718/46 z dne 30. 3. 1946, upravičeno štela kot akt podržavljenja, in sicer: da iz te odločbe jasno izhaja, da se na podlagi tč. c) 6. člena in 9. člena v zvezi s 3., 4. in 13. členom Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji smatrajo za razlaščena vsa revidentkina zemljiška posestva na območju LRS, med drugim last upravičenke - tožnice, navedene so vložne številke nepremičnin, ki so bile podržavljene, in skupna površina za posamezne vložne številke ter tudi, katera zemljišča se revidentki pustijo v lasti. Iz odločbe, št. 15/48 iz leta 1948, pa izhaja, da se prej povzeta odločba popravlja oziroma dopolnjuje z zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki razlaščenih zemljišč, tudi s spornimi zemljišči. Prav tako pa so bili na podlagi odločbe iz leta 1946 v zvezi z odločbo iz leta 1948 izvedeni zemljiškoknjižni vpisi. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča iz vseh navedenih odločb o podržavljenju izhaja, da sta bili revidentki z odločbo iz leta 1946 podržavljeni tudi sporni parceli.