TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v celoti na novo glasi:

"I. Ugotovi se, da je tožena stranka s tožečo stranko dne 30. 6. 2015 nezakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ker v pogodbi navedeni razlog "strokovna dela, ki se organizirajo kot projekt z omejenim časom trajanja", ni bil podan.

II. Pogodba o zaposlitvi, ki sta jo dne 30. 6. 2015 sklenili tožeča stranka kot javni uslužbenec in tožena stranka kot delodajalec, je nezakonito prenehala veljati z dnem 30. 11. 2015 in še velja.

III. Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo, na delovno mesto višji svetovalec v Službi A. v Uradu B., v roku 8 dni.

IV. Ugotovi se obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini obračuna bruto zneskov nadomestil plač in sicer za obdobje od 1. 12. 2015 do 29. 2. 2016 v višini 711,76 EUR mesečno, od 1. 3. 2016 do 30. 6. 2016 pa v višini 1.604,26 EUR mesečno, ter po odvodu davkov in prispevkov v višini ustreznih neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. dne v mesecu za nadomestilo prejšnjega meseca do plačila.

V. Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 401,07 EUR.

VI. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni obračunati bruto zneske nadomestil plač, in sicer za obdobje od 1. 12. 2015 do 29. 2. 2016 v višini 711,76 EUR mesečno, od 1. 3. 2016 do 30. 6. 2016 pa v višini 1.604,26 EUR mesečno, ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. v mesecu za nadomestilo prejšnjega meseca do plačila.

VII. Višji tožbeni zahtevek (glede ugotovitve delovnega razmerja od 1. 7. 2016 do vrnitve k toženi stranki na delo, reparacijski zahtevek od 1. 7. 2016 do vrnitve k toženi stranki na delo, reparacijski zahtevek brez zmanjšanja za obračunana in izplačana nadomestila za brezposelnost v obdobju od 1. 12. 2015 do 29. 2. 2016 za mesečni bruto znesek 892,50 EUR), se zavrne.

VIII. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 758,12 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

IX. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka."

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 214,19 EUR, v roku 8 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Tožena stranka bi morala dokazati, da je tožnik opravljal naloge, ki niso stalne, temveč so se samostojno pričele in se bodo tudi zaključile ob zaključku projekta. Ker tega ni uspela dokazati, ni bil podan zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas ( 56. člen ZDR-1 v zvezi s tretjim odstavkom 68. člena ZJU).

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je pogodba o zaposlitvi prenehala z dnem tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu. Sodišče prve stopnje je sicer zavzelo pravilno stališče, da delavec ne more imeti hkrati dve delovni razmerji za poln delovni čas pri dveh delodajalcih, vendar pa zaradi tega ne bi smelo odločiti, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem tožnikove zaposlitve pri drugem delodajalcu, temveč bi to dejstvo moralo upoštevati pri svoji odločitvi tako, da tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu ne bi priznalo delovne dobe oziroma tudi nadomestila plače, glede na to, da tožnik sam navaja, da ima v času zaposlitve pri drugem delodajalcu enako plačo kot prej pri toženi stranki.