TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 563/2001 z dne 20. 2. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1474/2000 z dne 23. 5. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 505/97 z dne 7. 3. 2000 se ne sprejme.

Za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), bi lahko šlo, če bi bilo v izpodbijanih sodbah zavzeto pravno stališče tako očitno napačno in brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče oceniti za arbitrarno ali samovoljno, česar pa Ustavno sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Sodišča so namreč svoje pravno stališče glede zastaranja zahtevka za razveljavitev oporoke dovolj izčrpno obrazložila in ga utemeljila z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Kršitve ustavnega procesnega jamstva, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, pa ni mogoče utemeljevati zgolj z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.