TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče preizkuša zakonitost in pravno pravilnost sodbe sodišča prve stopnje glede na dejansko stanje, kot je obstajalo ob izdaji prvostopenjske sodbe, ker je bilo samo ta dejstva in dokaze mogoče vzeti za podlago sodbe. Dejstva, ki so nastala v zvezi s terjatvijo po trenutku, ko jih v postopku izdaje izvršilnega naslova (to je sodbe sodišča prve stopnje) ni bilo več mogoče upoštevati, je mogoče uveljavljati le z ugovorom v izvršbi. Če bo prišlo do prisilne izterjave, bo lahko tožena stranka zatrjevano izpolnitev obveznosti glede regresa za leto 2000 lahko uveljavljala kot ugovor zoper sklep o izvršbi. Po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo tudi v primeru, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Tako SKPgd v določbi 2. točke 52. člena kot panožna Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije v določbi 2. točke 53. člena določata, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Noben zakonski ali podzakonski predpis za delavce v gospodarstvu ne določa, kakšna mora biti razdalja od stalnega prebivališča do delovnega mesta. Vendar pa je za delavce v državnih organih v 1. odstavku 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih določeno, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če je stalno ali začasno prebivališče zaposlenega od delovnega mesta oddaljeno več kot 1 km po najkrajši poti. Tako določilo se lahko smiselno uporablja tudi za delavce v gospodarstvu.