TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob ugoditvi pritožbi okrožne državne tožilke ter po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba v celoti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Utemeljeno okrožna državna tožilka v pritožbi uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I.

odstavka 371. člena ZKP zaradi tega, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da je dejanje obtoženemu dokazano in tudi nima razlogov o obtoženčevi krivdi. Glede na povezanost dejanj, saj je bil G.Č. spoznan za krivega pomoči h kaznivemu dejanju goljufije, ki naj bi ga storila Z.J. (pomoč h kaznivemu dejanju je akcesorne narave in predpostavlja obstoj osnovnega kaznivega dejanja), ker tudi ob upoštevanju, da je tudi kaznivo dejanje ponarejanja vrednotnic sicer storjeno v realnem steku zaobseženo z isto sodbo ter časovno in krajevno povezano z drugima dvema kaznivima dejanjema, je ob ugotovitvi, da je potrebno sodbo razveljaviti za obtoženega G.Č. iz razlogov, ki jih utemeljeno uveljavlja okrožna državna tožilka, bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti tudi za obtoženo Z.J. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki jo uveljavlja pritožnica, namreč za oba obtoženca pomeni takšno kršitev določb kazenskega postopka, ki je objektivno na škodo obeh. Ob takšni povezanosti obeh obtožencev bi se pokazal tudi procesni položaj Z.J., v kolikor sodišče druge stopnje ne bi ravnalo po določbi 387. člena ZKP, kot neugodnejši. Z.J. bi bila, čeprav sta oba obtoženca zajeta z isto sodbo in je njun pravni položaj enak, tako že pravnomočno spoznana za krivo. Bila bi zaradi tega v drugačnem, neugodnejšem položaju kot soobtoženi Č.