TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Ko je sodišče prve stopnje ob tem, ko se tožnik pravilno izkazanemu vabilu na zaslišanje kot stranke (v skladu z določbo 261. člena ZPP) ni odzval in svojega izostanka ni opravičil, zaslišalo kot stranko le toženko in obravnavo zaključilo, tožniku nikakor ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem - zlasti ne z nezakonitim postopanjem, saj je zanj imelo podlago v določbah 258., 261. in 262. člena ZPP.

Res je sodišče prve stopnje za del toženkinega pisanja ugotovilo, da je žaljivo za tožnika in s tem protipravno ter da je izkustveno sicer mogoče sklepati, da je toženkin očitek (o pohlepnem prevarantu)

tožnika najbrž razjezil oziroma prizadel in ga vsaj za krajši čas vznemiril. Vendar je hkrati tudi ugotovilo, da glede na stopnjo duševnih bolečin in njihovo trajanje, tožnik ni upravičen do odškodnine (prvi odstavek 200. člena ZOR). Ker obstoj pravno priznane škode ni bil ugotovljen, tudi ni podlage za odločanje o višini odškodnine po prostem preudarku, saj manjka eden izmed nujno kumulativno podanih vseh elementov t.i. civilnega delikta, ki pogojujejo nastanek odškodninske obveznosti.