TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I.Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se glede zahtevka za plačilo 25.872,14 EUR in 4.590,22 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razveljavi in v tem delu vrne temu sodišču v novo sojenje.

II.Pritožba se zavrne tudi v delu, ki se nanaša na plačilo 49.200,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in so sodbo sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

Po določbi 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek), po uradni dolžnosti pa sme sodišče ugotavljati le dejstva in izvajati dokaze, če imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek). Zahtevek za odškodnino zaradi manjvrednosti nepremičnine ni takšen, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato v zvezi z njim sodišče upošteva le dejstva, ki jih stranka navede, in izvede z njene strani predlagane dokaze za njihovo potrditev. Ko se pritožba pri tem sklicuje na izpovedbo tožnice in ugotovitev izvedenca, sta to dokaza, ne navajanje dejstev. Ker dokaz služi le potrjevanju (ugotavljanju) s strani strank zatrjevanega dejstva, je dokaz, ki potrjuje nekaj drugega, torej nekaj, kar stranka pred tem ni navajala, v postopku brez vrednosti in neupošteven. Dokaz namreč ne more nadomestiti navedbe stranke.