TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Drugotoženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Osnovno izhodišče je, da je nevarna stvar oz. nevarna dejavnost izvor večje škodne nevarnosti, torej take, ki povzroča več poškodb kot običajna stvar ali dejavnost. Po splošnem družbenem pojmovanju mora odstopati od drugih stvari oz. dejavnosti prav zaradi večje izpostavljenosti nastanka škode. Ali povedano malo drugače: nevarna stvar oz. nevarna dejavnost je tista, pri kateri je tveganje za nastanek škode večje od običajnega in pri kateri nevarnosti presegajo tiste nevarnosti, s katerim se srečuje vsak človek pri vsakdanjih opravilih. Pravilo je, da v načelu ni nevarna stvar sama po sebi, pač pa je oz. postane taka šele glede na okoliščine konkretnega primera. Objektivna odgovornost ni bila uzakonjena zaradi običajnih stvari in nevarnosti, ki smo jim izpostavljeni na vsakem koraku, temveč za dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati. Pri presoji, ali gre za nevarno stvar, je upoštevati vse okoliščine primera, da obstoji povečana nevarnost, to je nevarnost, kjer obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in je pri tem ob normalnem teku dogodka pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna.

Ob zadostni skrbnosti uporabnikov je nevarnost, ki jo predstavlja ograja, dvorišče oz. z ograjo zavarovana škarpa, mogoče imeti pod nadzorom, zato ne gre za nevarnost, ki je ob še tako veliki skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati in obvladovati.