TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Določba 13. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS št. 15/76 in
23/78, v nadaljevanju ZD) je izjema od pravila, da zapustnikovi
otroci in njegov zakonec dedujejo zapuščino po enakih delih (11. člen
ZD). V primerih, kadar se na podlagi določbe 13. člena ZD delež
zapustnikovega zakonca zmanjša, predstavlja povečani dedni delež
dedičev iz 13. člena ZD zakoniti dedni delež, ki je na podlagi
določbe 2. odstavka 26. člena ZD podlaga za izračun nujnega dednega
deleža, v katerega zapustnik z oporočnimi razpolaganji ne more
posegati (1. odstavek 26. člena ZD).

Pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov
zakonec (1. odst. 11. člena Zakona o dedovanju - Ur. l. SRS št.
15/76 in 23/78 - v nadaljevanju ZD). Zapustnikov zakonec tedaj na
podlagi citiranih določb ZD deduje v prvem dednem redu skupaj z
zapustnikovimi potomci in s posvojenci in njihovimi potomci. Potomci
otrok oziroma posvojencev dedujejo na podlagi vstopne pravice (11. in
12. člen ZD). Določba 2. odstavka 11. člena ZD, da zapustnikovi
otroci in njegov zakonec dedujejo zapuščino po enakih delih, pa je le
pravilo, saj po določbi 13. člena ZD delež zakonca ni fiksen, ampak
se lahko zmanjša v korist otrok (ne pa tudi v korist nadaljnjih
potomcev). Če je zapustnik zapustil otroke iz svojih prejšnjih
zakonov (t.j. otroke, katerih drugi roditelj ni preživeli zakonec),
nezakonske otroke ali posvojence, premoženje preživelega zakonca pa
presega delež, ki bi mu šel pri delitvi zapuščine po enakih delih,
gre tistim zapustnikovim otrokom in posvojencem, ki to zahtevajo,
dvakrat večji delež1) kakor zakoncu, kolikor sodišče presodi to za
upravičeno, upoštevajoč vse okoliščine primera (13. člen ZD). O tem,
ali bo na zahtevo zapustnikovih otrok ali posvojencev prišlo do
zmanjšanja deleža zakonca, odloča sodišče. Do zmanjšanja torej ne
pride obvezno in avtomatično. Pri odločanju upošteva sodišče vse
okoliščine primera. Če sodišče meni, da je zmanjšanje dednega deleža
zakonca upravičeno, mora vsakemu otroku in posvojencu, ki je
zmanjšanje zahteval, po sili zakona dodeliti dvakrat večji delež kot
zakoncu (glede "dvakrat večjega deleža" glej opombo pod tč. 1).
Kadar pride do zmanjšanja dednega deleža zakonca in dvakratnega
povečanja (pravilneje enkratnega povečanja) dednega deleža otrok ali
posvojencev, ki so zmanjšanje dednega deleža zakonca zahtevali,
predstavlja dedni delež zakonca (zmanjšani dedni delež zakonca
oziroma povečani dedni delež otrok oziroma posvojencev, ki so
zmanjšanje zahtevali) zakoniti dedni delež, ki je večji (glede otrok
oziroma posvojencev, ki so zmanjšanje dednega deleža zahtevali)
oziroma manjši (glede zakonca, katerega delež se je zmanjšal) od
dednega deleža, ki bi dedičem prvega dednega reda, brez uporabe
določbe 13. člena ZD, pripadel na podlagi določbe 11. člena ZD, ki je
le splošno pravilo za dedovanje po enakih deležih.
Kadar so izpolnjeni zakonski pogoji (13. člen ZD) za zmanjšanje
dednega deleža zakonca oziroma za povečanje dednega deleža
zapustnikovih otrok oziroma posvojencev in kadar sodišče odloči, da
se dedni deleži zmanjšajo (zakonec) oziroma povečajo (otroci in
posvojenci, ki so to zahtevali)
predstavljajo povečani dedni deleži (otroci in posvojenci) oziroma
zmanjšani dedni delež (zakonec) zakonite dedne deleže, ki bi pripadli
dedičem prvega dednega reda v konkretnem primeru. Zato je potrebno,
ob uporabi določbe 2. odstavka 26. člena ZD, ki določa, da znaša
nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca
polovico tistega deleža, ki bi šel vsakemu izmed njih po zakonitem
dednem redu, izračunati nujni delež, na podlagi določbe 13. člena ZD
zmanjšanega (zakonec) oziroma povečanega (zapustnikovi otroci in
posvojenci, ki so zmanjšanje dednega deleža zakonca zahtevali, pogoji
za povečanje zakonitega dednega deleža oziroma za zmanjšanje
zakonitega dednega deleža zakonca pa so izpolnjeni) zakonitega
dednega deleža. Tako ugotovljen nujni delež predstavlja del
zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (1. odstavek 26.
člena ZD).
Opomba:
1) Pravilno: enkrat večji delež. Nepravilni izraz "dvakrat večji
delež" je ustaljen v sodni praksi, zato ga je prevzel tudi zakon -
opomba št. 109 na str.56 v delu: "Dedno pravo" avtorja dr. Karla
Zupančiča.