TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Predlog se glede prvega tožnika zavrže, glede druge tožnice pa se revizija dopusti glede vprašanj:

(1) ali je pristop (metoda), ki sta jo uporabili sodišči pri odločitvi o zvišanju preživnine, skladna z institutom pravnomočnosti oziroma ali sta sodišči s tem, ko sta pri zvišanju preživnine upoštevali vse okoliščine, ki se jih upošteva pri vsaki določitvi preživnine, posegli v pravnomočnost sodne poravnave (pravico do sodnega varstva – prvi odstavek 23. člena Ustave) in obšli določbo ZPP, da je mogoče sodno poravnavo izpodbiti le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP);

(2) ali je tožba za zvišanje preživnine, v kateri niso zatrjevane in vrednostno izkazane spremenjene okoliščine, sklepčna;

(3) ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da so bile trditve toženca glede pravne narave delne odpovedi zahtevku za povračilo vlaganj preveč posplošene in dokazno nepodprte (da torej toženec ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu iz 212. člena ZPP) ter nesklepčne oziroma ali je pritožbeno sodišče s tem stališčem tožencu kršilo pravico do izjave (22. člen Ustave);

(4) ali je pritožbeno sodišče toženca prikrajšalo za materialno procesno vodstvo iz drugega odstavka 351. člena ZPP, s tem ko je štelo, da so njegove trditve glede pravne narave delne odpovedi zahtevku iz naslova vlaganj zaradi spremembe materialnopravnega stališča postale pravno relevantne, in hkrati presodilo, da so preveč splošne, da bi jih lahko upoštevalo oziroma ali gre v tem delu za sodbo presenečenja (22. člen Ustave);

(5) ali je presoja sodišč, da zakoniti zastopnici ni mogoče očitati brezbrižnosti pri iskanju zaposlitve, materialnopravno pravilna oziroma ali je zakoniti zastopnik preživninskega upravičenca po izgubi zaposlitve dolžan iskati le zaposlitev, ki ustreza njegovi izobrazbi in pričakovanjem;

(6) ali je sodišče druge stopnje odgovorilo na pritožbeni očitek, da bi bilo treba pri presoji premoženjskega stanja toženca v zvezi z višino preživnine upoštevati tudi njegove kreditne obveznosti oziroma ali obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave;

(7) ali je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri oceni mesečnih stroškov otrok nepopolno ugotovilo dejansko stanje oziroma ali obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

(1) ali je pristop (metoda), ki sta jo uporabili sodišči pri odločitvi o zvišanju preživnine, skladna z institutom pravnomočnosti oziroma ali sta sodišči s tem, ko sta pri zvišanju preživnine upoštevali vse okoliščine, ki se jih upošteva pri vsaki določitvi preživnine, posegli v pravnomočnost sodne poravnave (pravico do sodnega varstva – prvi odstavek 23. člena Ustave) in obšli določbo ZPP, da je mogoče sodno poravnavo izpodbiti le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP);

(2) ali je tožba za zvišanje preživnine, v kateri niso zatrjevane in vrednostno izkazane spremenjene okoliščine, sklepčna;

(3) ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da so bile trditve toženca glede pravne narave delne odpovedi zahtevku za povračilo vlaganj preveč posplošene in dokazno nepodprte (da torej toženec ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu iz 212. člena ZPP) ter nesklepčne oziroma ali je pritožbeno sodišče s tem stališčem tožencu kršilo pravico do izjave (22. člen Ustave);

(4) ali je pritožbeno sodišče toženca prikrajšalo za materialno procesno vodstvo iz drugega odstavka 351. člena ZPP, s tem ko je štelo, da so njegove trditve glede pravne narave delne odpovedi zahtevku iz naslova vlaganj zaradi spremembe materialnopravnega stališča postale pravno relevantne, in hkrati presodilo, da so preveč splošne, da bi jih lahko upoštevalo oziroma ali gre v tem delu za sodbo presenečenja (22. člen Ustave);

(5) ali je presoja sodišč, da zakoniti zastopnici ni mogoče očitati brezbrižnosti pri iskanju zaposlitve, materialnopravno pravilna oziroma ali je zakoniti zastopnik preživninskega upravičenca po izgubi zaposlitve dolžan iskati le zaposlitev, ki ustreza njegovi izobrazbi in pričakovanjem;

(6) ali je sodišče druge stopnje odgovorilo na pritožbeni očitek, da bi bilo treba pri presoji premoženjskega stanja toženca v zvezi z višino preživnine upoštevati tudi njegove kreditne obveznosti oziroma ali obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave;

(7) ali je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri oceni mesečnih stroškov otrok nepopolno ugotovilo dejansko stanje oziroma ali obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.