TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (IV. točka v zvezi s III. točko izreka sodbe) delno spremeni, tako da se glasi:

„ III. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožnika do tožene stranke iz naslova odškodnine po 118. členu ZDR v višini 8.994,80 EUR bruto.

Ugotovi se, da obstoji terjatev tožene stranke do tožnika iz naslova povračila odpravnine v višini 875,60 EUR neto.

Po pobotu teh dveh terjatev je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni iz naslova odškodnine po 118. členu ZDR obračunati bruto 8.994,80 EUR ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek, zmanjšan za odpravnino v neto znesku 875,60 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila, višji zahtevek za plačilo odškodnine zaradi sodne razveze pa se zavrne.“

V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 265,57 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Odškodnina po 118. členu ZDR je odškodnina za ocenjeno bodočo škodo za čas od prenehanja pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča naprej. Zato ni odločilnega pomena dejstvo, da je bil delavec upravičen do nadomestila iz naslova zavarovanja za čas brezposelnosti (do katerega je delavec upravičen zato, ker v času trajanja delovnega razmerja plačuje prispevke od svoje bruto plače), ki se tako ali tako upošteva pri odločanju o reparacijskem zahtevku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, tako da se prejeto nadomestilo odšteje od pripadajočega nadomestila plače, ki ga mora plačati delodajalec, ne more pa se upoštevati (dvakrat) še v tem smislu, da bi bil delavec zaradi prejemanja nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti upravičen do nižje odškodnine kot če nadomestila ne bi prejemal.