TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v I. in II. točki izreka delno spremeni tako, da se točki I. in II. izreka sodbe na novo glasita:

"I. Toženki sta v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki znesek 17.233,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 16.814,00 EUR od dne 17. 6. 2011 dalje do plačila in od zneska 419,83 EUR od dne 9. 8. 2013 dalje do plačila, pod izvršbo, na fiduciarni račun pooblaščenca tožeče stranke št. 0636 9110 8285 885, odprt pri Banki Celje.

V presežku se tožbeni zahtevek za znesek 1.656,91 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrne.

II. Toženki sta v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki stroške postopka v znesku 2.813,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka navedenega roka dalje do plačila, pod izvršbo, na fiduciarni račun pooblaščenca tožeče stranke št. ..., odprt pri Banki A.. "

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Toženki sta nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 517,38 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Zastaranje odškodninskega zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode začne teči takrat, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je mogoče opredeliti višino škode in zanesljivo predvideti tudi morebitno bodočo škodo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnikovo zdravstveno stanje glede poškodb, ki jih je utrpel v posledici škodnega dogodka, stabiliziralo dne 2. 10. 2006, ko je tožnik opravil zaključni pregled pri kirurgu in je bila ugotovljena dobra funkcionalnost desne zgornje okončine. Zato je pravilno presodilo, da so bile tožniku takrat znane vse okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode ter posledično uveljavljati odškodninski zahtevek, tudi glede zatrjevanih bolečin, ki bi jih tožnik lahko uveljavil v okviru zahtevka za pretrpljene in bodoče telesne bolečine. Glede na to, da je tožnik tožbo vložil šele 9. 8. 2013, torej po preteku tri letnega subjektivnega zastaralnega roka, se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine za primarno nepremoženjsko škodo, nastalo v škodnem dogodku dne 5. 1. 2006, zastaral.

Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine. Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.