TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Uvod

Sodobna družba je pod vplivom neoliberalističnih idej vedno bolj odprta tudi za razvoj tekmovalnosti, ki pa se lahko povezuje tudi z ljubosumjem in zavistjo. Tu sicer obstaja določena povezava, vendar so tudi pomembne razlike, ki se jih je koristno zavedati na vseh področjih človeškega delovanja.

2 Tekmovalnost

Pojem tekmovalnost razumemo kot lastnost, nagnjenje ali željo, biti boljši ali uspešnejši od drugih (tekmecev ali konkurentov) na nekem področju delovanja. Lahko se kaže tudi kot rivalstvo, energičnost in živahnost.

Sopomenke so tudi grebatorstvo,stremuštvo, komolčarstvo, ki pa kažejo na zelo močno izraženo željo in prizadevanje doseči ali dobiti kaj za lastno korist.

Pogosta sopomenka je konkurenčnost (angl.: competitiveness), ki pa jo lahko razumemo tudi kot kakovost nekega stanja, ki se v določenem pogledu kaže kot boljše v primerjavi z drugimi.

V svojem bistvu je tekmovalnost posledica temeljne potrebe človeka po obstoju, torej nagona po samoohranitvi (Bergant, 2017, 99). Pri tekmovanju pa nastajajo tudi nekatere posledice.

Nekdo zmaga, drugi je poražen in s tem označen, da je slabši. To lahko vodi do tega, da mu želiš slabo, torej do škodoželjnosti, sebičnosti, častihlepja in nadvlade ter ločevanja od drugih. Pri tem je lahko nasprotnik slabe volje, potrt in depresiven.

Pretirano poudarjanje tekmovalnosti in komercializacija torej ustvarjata zmagovalce in poražence, kar vzbuja strah, zožuje vizijo, zmanjšuje učinkovitost in ustvarjalnost ter povečuje odtujenost, osamljenost, zavist in ljubosumje. Tako se lahko spet sprevrže v ogroženost, ki pa je prvi vzrok tekmovalnosti. Tako pretirana tekmovalnost pravzaprav uničuje samo sebe.

Neoliberalizem predpostavlja, da je vsak posameznik otok zase in je odgovoren za konkurenčni boj z drugimi. Prav to vodi do teh negativnih lastnosti, ki škodujejo tudi medsebojnim odnosom. To lahko vodi tudi v nasilje, kar se v svetu dogaja.

Tekmovalnost pa je lahko tudi koristna, na primer za zdravje (šport), povečanje osredotočenosti na cilje, spodbujanje k razvoju veščin, vztrajnost, premagovanje stresa ipd. Tekmovalnost pozitivno motivira, kadar je usmerjena na nalogo, ne pa k potrjevanju ega.

Očitna je torej potreba po izkoriščanju pozitivnih strani tekmovalnosti in izogibanju njenim negativnim posledicam.

3 Preseganje tekmovalnosti

Z vidika družbene odgovornosti je torej nujno izogibanje neželenim posledicam tekmovalnosti. Lahko govorimo o preseganju tekmovalnosti. To je možno, če se zavedamo še enega dejstva, to je povezanosti in soodvisnosti ljudi. To dejstvo sili ljudi, da usmerijo svojo pozornost od sebe k drugemu, torej k sodelovanju in ne k razdvajanju,kar ustvarja pozitivne sinergije in zmanjšuje tveganje.

Sodelovanje lahko zmanjšuje negativne posledice tekmovanja. Zato se je v angleškem jeziku izoblikoval nov izraz, to je coopetition ali co-opetition, [1] ki pomeni sodelovanje konkurentov, saj združuje besedi cooperation in competition. Ima seveda številne sopomenke (npr. Synonyms). Co-opetition v smislu sodelovanja lahko omogoča zmanjšanje stroškov ali izognitev podvajanju naporov (Branderburger, Nalebuff, 2020).

Coopetition načeloma pomeni sodelovanje konkurentov (tekmecev), v slovenskem jeziku pa je treba razumeti sodelovanje širše, in sicer kot posledico spoznanja povezanosti in soodvisnosti ljudi. To je tudi sicer podlaga za družbeno odgovorno delovanje vseh ljudi in njihovih organizacij.

Pri tem je seveda pomembna povezava s pravico do solidarnosti, ki pomeni samo drugo obliko za pravico do obstoja vseh ljudi (Bergant, 2017, 108).

4 Sklep

Iz zgornjega izvajanja lahko vidimo, da sta razumevanje in ustrezna uporaba obravnavanih pojmov lahko ključna ne samo v strokovnem jeziku, temveč imata pomembno vlogo tudi pri vsakdanjem medsebojnem razumevanju ljudi. Pri tem je posebej pomemben način vzgoje, ki pogosto pretirava z napačnim poudarjanjem tekmovalnosti.

Ne nazadnje je to pomembno tudi pri vzpostavljanju boljših razmerij v družbi kot celoti, saj prispeva k zmanjšanju negativnih trendov (npr. nezadovoljstva) in s tem k njeni večji blaginji. To pa je temeljna značilnost družbeno odgovornega ravnanja.

5 Literatura in viri

1. Bergant, Živko (2017): Dodana vrednost iz novega zornega kota. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo.
2. Branderburger Adam, Nalebuff Barry (2021). The rules of Co-opetition. Harvard Business Review, January-February,2021.
3. http://spinup-000d1a-wp-offload-media.s3.amazonaws.com/faculty/wp-content/uploads/sites/8/2020/12/The-Rules-of-Co-opetition.pdf.
4. Synonyms (2023). What is another word for coopetition? https://www.wordhippo.com/what-is/another-word-for/coopetition.html.