TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C. in Č. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 343/2002 z dne 23. 3. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 985/99 z dne 5. 12. 2001, z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0301-11/05-XVII-335.658 z dne 11. 5. 1999 in z odločbo Upravne enote Ptuj št. 201-811/93-1-6/1 z dne 3. 12. 1997 se ne sprejme.

Pritožniki z ustavno pritožbo izpodbijajo odločitev, ki temelji na presoji, da tožnica v upravnem postopku in v upravnem sporu ni uspela izpodbiti domneve nelojalnosti, ki je tretji pogoj iz določbe drugega odstavka 35. člena ZDrž/45. Ker gre za zakonsko domnevo, pritožniki ustavne pritožbe ne morejo utemeljiti z očitkom, da je stališče, po katerem pomeni nelojalnost že samo dejstvo o včlanitvi v organizaciji, katere namen je bil proti interesom slovenskega naroda, drugačno od stališča, na katerem naj bi temeljila oprostilna kazenska sodba Vrhovnega sodišča. Poleg tega se navedena sodba Vrhovnega sodišča nanaša na oprostitev obtožbe obsojenih za "zločinstvo po 2. členu zakona o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast". Zato je tudi očitek o odstopu od ustaljene sodne prakse in s tem o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) očitno neutemeljen. Domneva nelojalnosti po tretjem odstavku 63. člena ZDen v zvezi z drugim odstavkom 35. člena ZDrž/45 tudi ne pomeni ugotovitve krivde za kaznivo ravnanje. Zato tudi ne more pomeniti kršitve domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave. V obravnavani zadevi tudi ne gre za to, da bi sodišče prezrlo navedbe tožnice, niti ne gre za to, da sodišče svoje odločitve ne bi obrazložilo, temveč za to, da se pritožniki ne strinjajo z dokazno oceno in s stališči, na katerih temelji izpodbijana odločitev. To pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Iz istih razlogov je očitno neutemeljen tudi očitek o kršitvi 6. člena EKČP.