IZREK
Druga poved petega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (Uradni list RS št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo in 9/18 – popr.) je bila v neskladju z Ustavo.
Vrhovno sodišče v postopkih, v katerih mora še vedno uporabiti s to odločbo Ustavnega sodišča presojano ne več veljavno drugo poved petega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (Uradni list RS št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo in 9/18 – popr.), ravna na način, določen v 55. do 57. točki obrazložitve.
Prva poved drugega odstavka in druga poved petega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (Uradni list RS št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 48/23 in 115/23) sta v neskladju z Ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz 3. točke izreka odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 3. točke izreka se preizkus utemeljenosti podaljšanja omejitve gibanja pred Upravnim sodiščem in postopek s pritožbo opravlja na način, določen v 54. do 57. točki obrazložitve te odločbe.
Zahteva za oceno ustavnosti druge povedi petega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 48/23 in 115/23) se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Zakonodajalec, ki določi pristojnost sodišča, da odloča o konkretni zadevi, mora vnaprej jasno določiti pooblastila, ki jih lahko sodišče uporabi pri odločanju. Iz načel pravne varnosti ter načela jasnosti in pomenske določljivosti predpisov (2. člen Ustave) izhaja, da je treba vse bistvene elemente sodnega varstva jasno in pomensko določljivo opredeliti v zakonu, kadar posebna narava sodnega varstva tako zahteva. Jasna določitev vseh postopkovnih pravil, po katerih odločajo pristojni organi, je bistvena za učinkovito varovanje pravic posameznikov.
Ta zahteva je še toliko bolj poudarjena, ko gre za urejanje sodnega varstva in pravnih sredstev zoper omejitve osebne svobode.
Omejitev gibanja tujcu na prostore centra za tujce pomeni poseg v osebno svobodo. Pogoji za odreditev odvzema prostosti morajo biti določni, pri čemer je določnost materialne in procesne narave.
Če zakonodajalec uvede pravni institut, ki ga slovensko pravo ne pozna, smiselno sklicevanje na pravila obstoječih postopkov ne more zadostiti zahtevam načela jasnosti in pomenske določljivosti predpisov. Zaradi neprilagojenosti novega instituta pravilom obstoječega procesnega prava lahko uporaba splošnih postopkovnih pravil povzroča številne nejasnosti v posameznih fazah postopka in v posameznih procesnih situacijah.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.