TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 53384/2014 z dne 14. 9. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 53384/2014 z dne 5. 9. 2017 se ne sprejme.

Pri odločanju o posegu v pravico posameznika do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave morajo sodišča upoštevati pogoje iz prvega odstavka 20. člena Ustave. Svojo odločitev morajo sodišča obrazložiti. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve. Te zahteve veljajo tudi, ko sodišča odločajo o predlogu posameznika za odpravo pripora.    Ni nedopustno, da sta sodišči obstoj utemeljenega suma, ki je ustavni pogoj za odreditev pripora, utemeljevali s prvostopenjsko obsodilno sodbo. Prav tako ni nedopustno, da sta sodišči obstoj ponovitvene nevarnosti utemeljevali s sklicevanjem na pravnomočni sklep, s katerim je bil zoper pritožnika odrejen pripor ob razglasitvi sodbe. Če bi pritožnik navedel novo okoliščino, ki bi terjala ponovno presojo obstoja tega pripornega razloga, bi moralo sodišče to presojo opraviti ponovno.    Sodišči sta se opredelili do okoliščine, ki naj bi po oceni pritožnika kazala na obstoj nove okoliščine, pomembne za odločitev o obstoju ponovitvene nevarnosti. Svoje stališče, zakaj taka okoliščina ni odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika k sklepu Ustavnega sodišča, sta sodišči razumno obrazložili. Zato pravice pritožnika iz 22. člena Ustave nista kršili.    Presoje očitkov, ki se nanašajo na samo kaznivo dejanje, Ustavno sodišče pri oceni izpodbijanih sklepov o odpravi pripora ni smelo opraviti. Iz enakih razlogov take presoje nista opravili sodišči, ki sta odločali o tem predlogu in sta pritožniku to razumno pojasnili. Zato pravice pritožnika iz 22. člena Ustave sodišči nista kršili.