TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča druge stopnje delno spremeni v I. točki izreka tako, da se pritožbi tožene stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v točkah I a), 2 in 3 tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da se v razmerju med pravdnima strankama razveljavi učinek, oziroma cesija po Pogodbi o odstopu terjatve s klavzulo izvršljivosti, sklenjeni v obliki notarskega zapisa notarja Drava Ferligoja z dne 12. 6. 2008, opr. št. SV 804/08 in učinki pobota, dogovorjenega s Pogodbo o pobotu terjatev s klavzulo izvršljivosti, sklenjeno v obliki notarskega zapisa notarja Drava Ferligoja z dne 12. 6. 2008, opr. št. SV 805/08, kolikor se učinki teh poslov nanašajo na poravnavo obveznosti tožeče stranke do tožene stranke po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. 01-2008/EP z dne 13. 05. 2008 v višini 360.000,00 EUR .

II. V preostalem delu se revizija zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 13.417,91 EUR stroškov revizijskega postopka.

Iz tožbenega predloga je bilo jasno razvidno, da tožeča stranka terja izpolnitev v denarju, ni pa opredelila zneska, ki ga mora tožena stranka plačati. Odprava takšne pomanjkljivosti na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe, temveč zgolj omogoča obravnavo same tožbe. Tožeča stranka ob odpravi te pomanjkljivosti ni spreminjala dejanske podlage, ki bi vplivala na identiteto tožbenega zahtevka. To pa pomeni, da je bil s tem tudi omogočen preizkus, ali gre v razmerju med primarnima in podrejeno uveljavljanima zahtevkoma le za navidezno kumulacijo.

Toženec v pritožbi ni izpodbijal ugotovitev sodišča prve stopnje o obstoju domnevne baze domneve iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožbenih očitkov neizvedbe zaslišanja izvedenca ni mogoče razumeti kot konkretiziranega izpodbijanja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je šlo pri tožeči stranki za splošno prezadolženost, iz katere je sklepati na njeno dolgoročno plačilno nesposobnost. Ker gre za pritožbeno neizpodbijano dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katero je Vrhovno sodišče vezano, se izkažejo kot neodločilni revizijski očitki v delu, ki se nanašajo na procesne kršitve v povezavi z ugotovitvami sodišč prve in druge stopnje o izkazani domnevni bazi domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Zgolj z morebitnim ovrženjem sklepanja sodišča prve stopnje na insolventnost tožeče stranke na podlagi ene zakonske domneve, ne bi bilo ovrženo enako sklepanje na podlagi neizpodbijane druge domneve. Ob teh okoliščinah se zato izkaže kot neutemeljen revizijski očitek, da naj bi bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov toženca storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.