TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbama zoper sodbo se ugodi in se prvostopenjska sodba razveljavi v 1., 2. in 4. točki izreka in se v tem delu zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

2. Pritožba tožene stranke zoper sklep iz 3. točke izreka se zavrne in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

3. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Iz pogodbenega določila, ki plačilo odvetniških storitev pogojuje z uspehom stranke v postopku, izhaja, da takšna pogodbena klavzula vsebuje tudi element tveganja predvsem za tožečo stranko kot mandatarja, saj ne bi bil upravičen do plačila, ne glede na vložen trud, če ne bi bil dosežen predviden rezultat.

Po mnenju pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno stališče tožeče stranke, da pogodbeno dogovorjeno plačilo, ki je vezano na uspeh stranke v postopku, samo po sebi izključuje dopustnost ugovora tožene stranke iz 3. odstavka 779. člena OZ. S tem, ko sta pravdni stranki določili kaskadni sistem izračuna nagrade, vezan na uspeh zastopanja, sta opredelili določljiv način izračuna nagrade tožeče stranke. Neutemeljena so torej stališča tožeče stranke, da ni šlo za v naprej dogovorjen znesek nagrade. Zgolj iz tega, da je tožeča stranka prevzela nase rizik, da bo nagrada za zastopanje vezana na uspeh stranke v postopku, ni mogoče izključiti upravičenja tožene stranke iz 3. odstavka 779. člena OZ. Ta določba namreč predstavlja kogentno zakonsko določilo, ki omogoča poseg v pogodbeno avtonomijo v posledici očitnega nesorazmerja med dogovorjenim plačilom in opravljeno storitvijo.