TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu D. J., upoštevajoč omilitvena določila 2. točke 42. člena in 4. točke 43. člena KZ izreče denarna kazen 2.000 (dva tisoč) EUR, katero mora plačati v roku enega meseca, v ostalem delu se tožilčeva pritožba zavrne kot neutemeljena; kot neutemeljena pa se zavrne tudi pritožba obdolženčevega zagovornika in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi D. J. je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati 600 EUR povprečnine.

 

V skladu z izvedenim dokaznim postopkom je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so obravnavani računi krive listine, katere je obdolženi v davčnem postopku namenoma uporabil.

Nemogoče je na bencinski črpalki v različnih dnevih in urah pridobiti račune, ki bi si po na hrbtišču natisnjenih reklamah tako sledili, kot da med enim in drugim ne bi bil izdan noben račun. Glede na to, da je obdolženi pridobil in uporabil kar 80 ponarejenih računov, katere je knjižil med stroške poslovanja in za njih uveljavljal vstopni DDV, je pogojna obsodba neprimerna. Ob upoštevanju olajševalnih okoliščin - časovne odmaknjenosti od dogodka, relativno majhne premoženjske koristi in obdolženčeve nekaznovanosti, je primerna in pravična denarna kazen.