TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe (2. odstavek 2. točke izreka) delno spremeni tako, da se 1. in 2. točka izreka v celoti na novo glasita:

„1. Ugotovi se, da je tožeči stranki trajalo delovno razmerje pri toženi stranki do dne 31.3.2009.

Tožena stranka je dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja od 24.1.2007 do 31.3.2009, vključno s plačo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti mesečne plače v plačilo do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati odškodnino v višini 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2009 do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek (za reintegracijo in višjo odškodnino) se zavrne.“

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku pritožbene stroške v znesku 252,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Odškodnina po 118. čl. ZDR pomeni odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu – za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Pri odmeri odškodnine je zato treba izhajati in upoštevati kriterije v zvezi s škodo delavca, ki se ne vrne k delodajalcu in ki mu nastaja oziroma mu bo nastajala škoda po datumu zaključka delovnega razmerja. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera – tožnikovo starost 43 let, možnost nadaljnje zaposlitve kot policist v roku enega leta in višino plače – je odškodnina v višini 15.000,00 EUR, ki pomeni približno enoletni znesek tožnikove plače, primerna.