TFL Vsebine / Nepremoženjska škoda

II Ips 446/2005

VS001552

srednje hudi primeri

II Ips 446/2005. Revizija tožeče stranke je bila zavrnjena. Predmet revizijskega preizkusa je bila le odmera višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki jo je sodišče prisodilo oškodovancu v ponovljenem sojenju. Oškodovanec pa je v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom zahteval tudi plačilo denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za strah, za kar mu je bilo že v prvem sojenju prisojeno skupaj 1.312.500,00 SIT.

spol: moški, starostna skupina: od 30 do 35 let, Karateist z odličnimi rezultati in možnostjo za dobro kariero trenerja karateja, opravljal je delo voznika viličarja, varilca in talilca.

Pretres možganov in sum na obtolčenino možganov, udarnina levih vek in leve strani obraza, zvin vratu, udarnina in odrgnina levega ramena, udarnina in odrgnina prsnega koša po levi strani, poka v levi polovici spodnje čeljusti.

poškodbe glave in možganov in njihove posledice - poškodbe hrbtenice in reber in njihove posledice

zmanjšanje življenjske aktivnosti

višina odškodnine za nepremoženjsko škodo

2.500.000,00 SIT Oškodovanec, ki je bil ob nezgodi star 33 let, vrhunski športnik, karateist z odličnimi rezultati in možnostmi za dobro kariero trenerja karateja, je bil pred nezgodo redno zaposlen, po nezgodi pa je ostal brez redne zaposlitve ter se s športom (karatejem) ne more več ukvarjati. Zaradi utrpelega pretresa možganov so se pri njem pojavile težave, ki se kažejo kot povečana razdražljivost oziroma manjša čustvena kontrola in hitrejša utrudljivost pri psihičnih naporih. Zaradi zvina vratne hrbtenice mu je ostala omejena gibljivost vratu ter bolečine v predelu vratne hrbtenice. Ob sunkovitih gibih z glavo in po dolgotrajni prisilni drži čuti mravljinčenje v rokah. Za delo je bil popolnoma nezmožen 6 mesecev in dva dni, delna delovna nezmožnost pa bo lahko ostala trajno. Ni pa najti razlogov, da po koncu bolniškega staleža, ne bi zmogel več delati kot voznik viličarja, varilec, talilec. Vendar pa v trenutnem psihičnem stanju za ta dela ni sposoben. Vzrok za to ni v določeni možganski okvari, temveč v neustreznem reagiranju na poškodbo in z njo povezano spremembo v njegovem življenju. Do zmanjšanja življenjskih aktivnosti je pri oškodovancu prišlo zaradi težav, ki so posledica pretresa možganov in zvina vratne hrbtenice. Zaradi tega ima občasne lažje do zmerne glavobole ob obremenitvah, kar lahko moti delo v vročini, hrupu ali slabem zraku. Vzrok za oškodovančevo nezaposlenost ni v obravnavani prometni nezgodi. Poklicno delo, kot ga je opravljal v času nezgode in določen čas po njej, bi še lahko opravljal. Težave v zvezi s pretresom možganov in zvinom vratne hrbtenice pa bi ga lahko le občasno motile pri njegovem poklicnem delu ter pri razmeroma nezahtevnih domačih opravilih, kakor tudi pri ukvarjanju s športom (karatejem). Delovne nezmožnosti ter nezmožnosti ukvarjanja s karatejem zato ni moč pripisati izključno posledicam obravnavanega škodnega dogodka (prometne nesreče iz septembra 1992). Zaradi posledic tega škodnega dogodka je oškodovanec le delno omejen v svojih življenjskih aktivnostih medtem, ko je vse ostale posledice pripisati oškodovančevim prejšnjim poškodbam in drugim dejavnikom. Oškodovancu je zaradi posledic, ki so mu nastale zaradi pretresa možganov in zvina vratne hrbtenice, nastalo zmanjšanje njegovih življenjskih aktivnosti med 10 % in 15 %, medtem ko je nekoliko večje v zvezi s težavami v rokah (mravljinčenje rok), pri čemer je vzrok za nastale težave v 50% zaradi prometne nezgode iz septembra 1992.