TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi druge toženke se ugodi, pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v točki I izreka glede odločitve o zavrnitvi zahtevka:

- za ugotovitev, da je druga toženka dolžna tožniku za čas od 5. 10. 2014 do 5. 11. 2019 priznati vse pravice iz delovnega razmerja oziroma po pogodbi o zaposlitvi, vključno z obračunom in izplačilom mesečnih plač (v višini 2.400,00 EUR bruto), plačilom davkov in prispevkov ter izplačilom neto plač, potnih stroškov, malice, vsakokratne medletne skupinske delovne uspešnosti, regresov za letni dopust in 13. plač, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila;

- da je druga toženka dolžna tožniku za obdobje od 5. 10. 2014 do 5. 11. 2019 obračunati vsakokratne mesečne plače, 13. plače, regres, delovne uspešnosti, v zneskih kot izhaja iz I/5 izreka ter plačilom davkov in prispevkov od navedenih bruto zneskov ter izplačilom neto zneskov, povečanih za zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakega posameznega neto zneska, vsakega 18. v mesecu / letu, pri čemer zapade 13. plača vsakega 18. decembra v letu, regres vsakega 1. julija v letu pa do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo;

- razveljavi se IV. točka izreka (stroški postopka)

in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba tožnika zavrne in se potrdi nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je reparacijski zahtevek delno zastaral. Za terjatve iz delovnega razmerja velja petletni, za občasne terjatve pa triletni zastaralni rok, določen v prvem odstavku 347. člena OZ.

Obstoj pravilno registrirane in vpisane dejavnosti zagotavljanja delavcev uporabniku v okoliščinah obravnavanega spora ne more biti ovira za ugotovitev zlorabe (poslovnega modela) na škodo tožnika.