TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo na podlagi zakonskih določb o odgovornosti pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila (drugi odstavek 178. člena ZOR), ko sta ugotovili stopnjo krivde obeh voznikov - tožnika in zavarovanca tožene stranke in s tem delež odgovornosti pravdnih strank. Tako je pravilno upoštevalo, da je tožnik s svojo vožnjo s stranskega uvoza zapeljal delno že na glavno cesto izven naselja in s tem ustvaril za zavarovanca tožene stranke vtis, da bo zapeljal naprej, pri čemer je seveda irelevantno, koliko desno je vozil slednji po svojem pasu. Tožnik je bil tako tisti, ki je ustvaril nevarno situacijo, zavarovanec tožene stranke pa ni več mogel reagirati tako, da bi nesrečo preprečil, ker je vozil preblizu avtomobila pred seboj in zlasti prehitro. Tako zaviranje ni pomagalo, da bi se avtomobil pravočasno ustavil, še več, zaneslo ga je v desno, saj so bile ugotovljene poškodbe na levem sprednjem delu njegovega vozila. Vključevanje vozil s stranske ceste na glavno zunaj naselja terja slejkoprej ne le večjo pozornost voznikov, ki se vključujejo, marveč tudi takšno ravnanje, ki ne sme zmesti voznikov vozil, ki se gibljejo po prednostni cesti (šlo je celo za magistralno cesto na eni strani in za uvoz-izvoz z bencinske črpalke na drugi strani), ker utegne priti do nepotrebnih hkrati pa usodnih reakcij. Če se to dogaja v nočnem času, še toliko bolj. Kršitev cestnih predpisov o prednosti vozil ima v takšnih razmerah veliko večjo težo kot kršitev predpisov o hitrosti in razdalji med vozili.