TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 16.b Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo) je bil v neskladju z Ustavo. Odločitev iz prejšnje točke se izvrši tako, da v še nepravnomočno končanih postopkih odločanja o združitvi družine pristojni organ lahko izjemoma šteje za družinskega člana tudi drugega sorodnika osebe s priznanim statusom begunca, ki ni bil določen v 16.b členu Zakona o mednarodni zaščiti, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji. Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 423/2013 z dne 14. 11. 2013 in sodba Upravnega sodišča št. I U 1295/2013 z dne 11. 9. 2013 se razveljavita. Odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-276/2010/14 (1312-04) z dne 5. 7. 2013 se odpravi. Zadeva se vrne Ministrstvu za notranje zadeve v novo odločanje.

V okviru tretjega odstavka 53. člena Ustave varovano družinsko življenje vključuje temeljno obliko življenjske skupnosti, ki jo v našem družbenem in kulturnem okolju predstavljajo t. i. primarna družina (skupnost zakoncev ter starši in mladoletni otroci) in tiste življenjske skupnosti med drugimi družinskimi člani, ki so zaradi specifičnih dejanskih okoliščin (življenja v skupnem gospodinjstvu, ki sicer ni nujni pogoj, pristnih družinskih vezi, čustvene, finančne ali kakšne druge (s)odvisnosti) v bistvenem podobne primarni družini oziroma imajo enako funkcijo, kot jo ima primarna družina. V skladu z obveznostjo iz tretjega odstavka 53. člena Ustave je država dolžna sprejeti takšno zakonodajo, ki bo beguncu omogočila dejansko izvrševanje pravice do spoštovanja družinskega življenja na njenem ozemlju. Zakonodajalec je možnost uveljavljanja združitve z družino omejil tako, da je naštel družinske člane, za katere lahko begunec uveljavlja združitev družine. Ker je s tako ureditvijo izključil morebitno drugo obliko življenjske skupnosti, ki bi jo glede na specifične dejanske okoliščine konkretnega primera bilo treba šteti za življenjsko skupnost, v bistvenem podobno primarni družini, in s tem za življenjsko skupnost, varovano v okviru pravice do spoštovanja družinskega življenja, je po oceni Ustavnega sodišča nesorazmerno omejil pravico beguncev do spoštovanja družinskega življenja. Ker izpodbijani sodni odločbi in odločba MNZ temeljijo na določbi Zakona o mednarodni zaščiti, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila v neskladju s pravico do spoštovanja družinskega življenja, je bila tudi z izpodbijanimi odločbami pritožnici kršena pravica iz tretjega odstavka 53. člena Ustave.