TFL Vsebine / TFLGlasnik

Ravno v času, ko je portal Tax-Fin-Lex v Ljubljani pripravljal 6. konferenco Poslovna forenzika , je vlada sprejela predlog zakona o zaščiti prijaviteljev, s katerim celovito ureja področje varstva prijaviteljev kršitve predpisov. O izredno uspeli konferenci, ki je za isto mizo privabila številne ugledne strokovnjake, smo podrobno že poročali, lahko pa zapišemo še kaj o zakonu.

Ustava Republike Slovenije s svojimi temeljnimi načeli in mednarodne konvencije s svojimi pravnimi in etičnimi standardi predstavljajo osnovo zaščite žvižgačev. Kljub temu v Sloveniji še nimamo enotnega oziroma celovitega zakona, ki bi področno urejal njihovo zaščito in ravnanje v primerih prijave ter s tem spodbudil pozitivno žvižgaštvo. Prav tako posebnega varstva žvižgačem ne ponuja delovnopravna zakonodaja, ki kljub temu vsebuje določbe, potrebne za sodno varstvo tudi za žvižgače.

Slovenski pristop naslavljanja tematike sledi pristopu, ki je uporabljen v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta EU 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, ki celovito naslavlja zagotavljanje varstva prijaviteljem kršitev prava EU in ki se s predlaganim zakonom prenaša v slovenski pravni red. S slovenskim zakonom je šla vlada korak dlje. Zakon se namreč nanaša tudi na prijavo kršitev vseh drugih predpisov, ki veljajo pri nas, ne le predpisov EU. Uporabljal se bo tudi za anonimne prijave, hkrati pa je ambicioznejši od evropske direktive, saj ima širši nabor zaščitnih ukrepov.

V mednarodnih krogih še vedno ni enotne definicije pojma žvižgač, ki se je prijel v Sloveniji, nedvomno pa je jasno, kaj ni žvižgaštvo. To ni namerno uhajanje informacij. Pri namernem uhajanju informacij gre za situacijo, kjer osebe znotraj organizacije izdajo zaupne informacije organizacije ali notranje informacije organizacije, ki še niso bile razkrite javnosti, osebi zunaj organizacije zaradi informatorjeve osebne koristi in ne javnega interesa.

Žvižgač na drugi strani uporablja predvidene kanale podaje informacij in je zaradi tega zaščiten, namerno uhajanje informacij pa je v večini držav preganjano. Nadaljnja razlika je tudi, da če želi biti žvižgač deležen zaščite, mora biti njegova identiteta znana, medtem ko je informator običajno neznan oziroma si za to prizadeva. Skupna je ugotovitev, da sta oba ranljiva.

Na mednarodni ravni še ni bil sprejet enoten dokument, ki bi določal minimalne standarde zaščite žvižgačev, sprejeti so bili ločeni mednarodni akti, ki urejajo njihovo varovanje in jih je ratificirala tudi Slovenija. Za zdaj je najbolj znana konvencija Združenih narodov proti korupciji (UNCAC7), mednarodno najbolj prepoznaven akt, saj jo je ratificiralo že več kot 180 držav članic OZN.

Z novim zakonom, kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, želijo okrepiti zavedanje, da potrebujemo odgovorne ljudi, ki se izpostavijo in opozorijo na kršitve. Po ministričinih besedah želijo predvsem preprečiti, da bi prišlo do povračilnih ukrepov proti žvižgačem, zlasti delodajalcev. Predlog zakona zato prepoveduje povračilne ukrepe, kot so odpoved delovnega razmerja, šikaniranje ali premestitev na slabše delovno mesto.

Po zakonu, ki ga je pripravila vlada, bodo prijavitelji oziroma žvižgači deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, v primeru povračilnih ukrepov pa jim bodo med drugim ponudili svetovanje, informacije in drugo podporo, denimo pravico do sodnega varstva, pravico do brezplačne pravne pomoči, pravico do nadomestila za primer brezposelnosti in psihološko podporo.

Na podlagi dosedanje prakse v Sloveniji in na podlagi prakse primerljivih držav, ki so sistem zaščite žvižgačev že uvedle, po ministričinih besedah predvidevajo, da bodo slovenski organi obravnavali približno deset primerov povračilnih ukrepov zoper žvižgače.

* Delno povzeto po STA in gradivu predloga zakona o zaščiti prijaviteljev