TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 693/2001 z dne 14. 3. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1508/99 z dne 14. 3. 2002, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 464-21/99 z dne 23. 7. 1999 in z odločbo Upravne enote Kočevje št. 32101-321/93-516 z dne 24. 3. 1999 se ne sprejme.

Stališču, po katerem je v primerih kot je obravnavani pomembno republiško državljanstvo ob smrti prejšnjega lastnika, ni mogoče očitati, da bi bilo nesprejemljivo z vidika ustavnih pravic. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave procesno jamstvo, kršitve procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljevati z argumentom, da je odločitev po vsebini napačna. Zgolj okoliščina, da pritožnici pravo razumeta drugače od upravnih organov in sodišč, pa za ugotovitev, da bila kršena pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave, ne zadostuje. Tudi očitek, da je izpodbijano stališče v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker naj bi se "lahko pripadniki bivših jugoslovanskih narodov pod določenimi pogoji izrekli za državljanstvo nove države Republike Slovenije", osebe, ki osamosvojitve niso doživele pa te možnosti niso imele, je očitno neutemeljen. Razlaga zakona, po kateri pravnega položaja oseb, ki v času smrti niso imele državljanstva bivše Republike Slovenije, ni mogoče enačiti s pravnim položajem državljanov Republike Slovenije, ne more kršiti načela enakosti pred zakonom. Očitno je, da ne držijo trditve, s katerimi pritožnici utemeljujeta obstoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 9. člena ZDen. Ustavno sodišče Republike Hrvaške je odločbo, na katero se pritožnici sklicujeta, sprejelo dne 21. 4. 1999, torej po izpodbijani odločitvi upravnega organa prve stopnje. Poleg tega je iz citirane odločbe razvidno, da so bile določbe, ki so tujcem onemogočale uveljavljanje pravice do denacionalizacije, razveljavljene z odložnim rokom do uveljavitve novega zakona oziroma najdlje do enega leta od objave odločbe Ustavnega sodišča. Dejstvo, da je bilo ugotovljeno, da v času izdaje odločbe o denacionalizaciji pogoj vzajemnosti ni bil izpolnjen, in da tudi sklicevanje na bodočo ureditev v Republiki Hrvaški, obstoja vzajemnosti še ne izkazuje, ne pomeni, da vzajemnosti niso ugotavljali, kot to zmotno menita pritožnici. Glede na določbo prvega odstavka 70. člena ZDen, sklicevanje pritožnic na določbe ZMZPP, niti ne bi moglo biti odločilno.