TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Revizija se zavrže v delu, v katerem izpodbija pravnomočno zavrnjeni tožbeni zahtevek proti prvi toženki na plačilo 14.553,18 EUR (prej 3.487.524,11 SIT).

2. Revizija se v preostalem delu zavrne.

3. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Ko gre za razumevanje vzročne zveze v pravu, pogoju lahko pripišemo pomen vzroka, ko je po življenjskih izkušnjah sposoben povzročiti posledico, to je, ko utemeljimo, da je adekvaten posledici. Zato bi morala tožeča stranka, da bi utemeljila vzročno zvezo med očitkom nestrokovno opravljenih rušitvenih del in porušenjem objekta najprej konkretno opisati dela, ki so bila opravljena v sklopu prve faze rušitvenih del. Poleg tega bi morala utemeljiti, kateri posegi v nosilno konstrukcijo starega objekta so bili opravljeni v nasprotju s pravili stroke, ter da so prav te pomanjkljivosti omajale stabilnost starega objekta do te mere, da je bil že zaradi običajnih in zato pričakovanih nadaljnjih posegov izpostavljen nevarnosti porušenja.

Ker gre za pogodbeno odškodninsko odgovornost, bi morala prva toženka, da bi se razbremenila odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, dokazati, da porušenja objekta ni mogla preprečiti, odpraviti ali se mu izogniti (263. člen ZOR). Revizijsko sodišče zato ne more sprejeti presoje sodišča druge stopnje, da prvo toženko odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti razbremenjuje dejstvo, da je prevzela v soglasju s tožečo stranko sanacijska dela, kar nedvomno kaže na to, da je izpolnila dolžnost opozorila iz 606. člena ZOR. Ravno zato, ker je prva toženka prevzela (tudi) sanacijska dela, je sprejela s tem tudi odgovornost, da jih uspešno izvede.

Po 263. členu ZOR je (trditveno) in dokazno breme glede oprostitve odgovornosti za neizpolnitev pogodbenih obveznosti na strani dolžnika, to je v konkretnem primeru prve toženke. V odškodninskem razmerju med tožečo stranko in prvo toženko tako ne gre za iskanje odgovora na vprašanje, ali je ravnanje prve toženke v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti povzročilo porušenje objekta, temveč za iskanje odgovora na vprašanje, ali jo porušenje objekta razbremenjuje njene obveznosti izpolniti pogodbo, ker porušenja ni mogla preprečiti, odpraviti ali se mu izogniti (263. člen ZOR). Šele v tem okviru je pomembno, ali za (neugotovljeni) vzrok porušenja morda odgovarja prva toženka.

Ker tožeča stranka ni navajala, da bi v obdobju, za katero uveljavlja odškodnino zaradi izgubljenega dobička, pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo objekta na mestu porušenega objekta, v katerem bi lahko opravljala gostinsko in trgovinsko dejavnost, ni mogoče zavzeti stališča, da bi bilo škodo zaradi izgubljenega dobička mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 37/2003 z dne 29.5.2003).