TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se toženi stranki naloži, da tožniku izplača znesek 26.038,02 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1992 dalje do plačila.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 3.690,00 SIT.

 

Tožnik dokazuje, da bi v skladu s pogodbo o zaposlitvi njegova plača v spornem obdobju morala znašati 3,15 kratnik povprečne bruto plače zaposlenega v tekočem mesecu, tožena stranka pa mu je plačo obračunavala po količniku 2,52. Ravnanje tožene stranke ni pravilno, čeprav je tožniku plačo znižala za enak odstotek kot direktorju in čeprav je v pogodbi o zaposlitvi določeno, da količnik znaša do 3,15, kar naj bi pomenilo, da ne gre za fiksno določen količnik. Tožena stranka bi morala nižjo plačo s tožnikom dogovoriti s spremembo pogodbe o zaposlitvi, ali pa pridobiti njegovo soglasje k izplačevanju nižje plače. Okoliščina, da je bila znižana tudi plača direktorja in da bi ohranitev starega količnika pri tožniku pomenila spremembo razmerja med plačo direktorja in vodilnih delavcev, ne more biti osnova za zakonito znižanje tožnikove plače.