TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

V situaciji, ko je banka sama od sebe, na sicer zakonsko pravilno izdani odredbi preiskovalnega sodnika, sodišču posredovala več podatkov kot je to bilo od nje zahtevano, je še vedno ravnala v okviru določbe 4.a točke drugega odstavka 215. člena ZBan-1 in ne v nasprotju z dolžnostjo varovanja zaupnih podatkov (pravne osebe). S tem tudi ni kršila ustavno omejenega dometa pravic pravne osebe iz 25. in 38. člena, kar pomeni, da dokazi oziroma podatki niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic.

"Presežno" pridobljene podatke bi sodišče lahko pridobilo tudi z izdajo nove odredbe po 156. členu za obdobje, ki presega določeno obdobje v odredbi z dne 12. 3. 2015, po ugotovitvah višjega sodišča pa tudi že na podlagi same odredbe z dne 12. 3. 2015. Razen tega bi še vedno bilo potrebno upoštevati tudi izjemo dobre vere pri ekskluziji dokazov, saj je sodišče pridobilo podatke v dobri veri, na podlagi sicer izdane odredbe pristojnega sodišča, kateri ni moč očitati pomanjkljivosti, in do česar se je že opredelilo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 46/2011 z dne 6. 10. 2021.

Ko se v sicer različnih postopkih pojavljajo imena istih obdolžencev, v primerljivih vsebinsko opisanih vlogah in v zvezi s posameznimi družbami, je upravičeno moč šteti, da se podatki na podlagi navedenih odredb vsebinsko prepletajo tudi s kaznivim dejanjem obravnavanim v tem postopku. V zvezi s presojo zakonitosti izdanih odredb je odločilnega pomena, da so te bile izdane na ustrezni zakonski podlagi, na podlagi ustavno dopustnega cilja in posega v pravice tistih, na katere so se odredbe nanašale, da iz le-teh izhaja obrazložitev utemeljenih razlogov za sum storjenih kaznivih dejanj takratnih osumljencev oziroma drugih oseb, ki so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljencev in da je za pridobitev teh podatkov nedvomno bilo moč šteti, da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali biti potrebni zaradi varovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.

Okoliščine izostanka podpornega (dokaznega) gradiva za izdajo odredb po 156. členu ZKP z dne 12. 3. 2015 in 20. 7. 2015, prvostopenjsko sodišče ni prezrlo, temveč se je v zvezi s tem korektno izjasnilo z razlogi v četrtem odstavku na 12. strani izpodbijanega sklepa, ti razlogi pa v povezavi z vsebino samih odredb v celoti prepričajo tudi višje sodišče. Iz obrazložitve navedenih odredb izhaja, da sta bili izdani na podlagi obrazloženega predloga Specializiranega državnega tožilstva v Ljubljani, pri čemer je bistveno, da iz teh odredb izhaja tudi vsebina v odredbah povzetih oziroma dokaznih podlag za izdajo le-teh, kar vsaj v fazi odločanja o zakonitosti dokazov ne more vzbujati nobenih pomislekov v dejanski obstoj le-teh, kar pa je nenazadnje lahko tudi predmet dodatnega pridobivanja in izvajanja dokazov.

Identičnost sodnikove obrazložitve s predlogom tožilca, sama po sebi še ne pomeni izostanka opravljene sodne presoje, ob hkratnem upoštevanju, da je v konkretnih primerih v celoti zadoščeno tudi zakonski določbi 156. člena ZKP in da obrazložitev odredb omogoča tudi naknadni preizkus le-teh. Glede na zakonsko opredeljen okvir in vsebinske pogoje za izdajo le-teh po 156. členu ZKP, je jasno, da je zakonodajalec vzpostavil razliko s potrebno izkazanimi okoliščinami in pogoji za izdajo odredbe po 156. členu ZKP, v primerjavi s pogoji za izdajo odredbe po 214. členu ZKP, ki se nanaša na odredbo za hišno preiskavo in na kar je izrecno, tudi z vidika vrste, pomena in obsega posega v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS in posega v pravice po drugem odstavku 36. in 37. člena Ustave RS, opozorilo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up 709/15, Up 710/15 z dne 9. 6. 2015, točka 38. Ker je sodišče v zvezi z izdanimi odredbami odločalo na podlagi predloženega dokaznega materiala s strani tožilstva, tudi ni moč pričakovati, da bi, kolikor se je s predlogom strinjalo, zgolj zaradi forme same po sebi, moralo drugače zapisovati posamezne zaključke, če se je z njimi, tako kot so bili navedeni v predlogu tožilstva, strinjalo.